Ponedeljek, 22. september:Pomembno je bistvo

Potem pa do 15. ure 10 sestankov. Kupci, dobavitelji. Smešno se sliši, ampak vsako leto imamo jeseni veliko preveč kupcev in vedno premalo dobaviteljev. Videti je tako kot poletna gneča na cestah proti morju… preveč pločevine in premalo cest. Vsako leto iste težave… pa čeprav jih vseskozi rešujemo. Širimo nabor dobaviteljev, širimo tržišča, kjer lahko delujemo tudi v zimskem času.

Torek, 23. september:Francoski dan

Imeti podjetje v Franciji je draga zadeva. Vendar, če hočemo sodelovati in zmagovati na javnih razpisih, je skoraj edina možnost. Vse ima svojo ceno. V Franciji pa nismo samo zaradi francoskega trga. Bistveno bolj pomembni so tretji trgi, ki so prek Francije lažje in hitreje dosegljivi. Afrika. Lansko leto smo smelo začrtali načrt prodora na ta kontinent in zdaj ga izvajamo. Lani en projekt, letos se nam obetata dva.

V Afriki vsi poznajo Slovenijo. In Jugoslavijo. In neuvrščene. Na čisto vsakem letališču sem brez izjeme srečal koga iz naše bivše države. V imenu neuvrščenosti in na račun nekdanje skupne države delajo posle. Ki jih dobivajo z lahkoto, ker so iz Jugoslavije, ki je za Afriko še vedno sinonim raja. Mene pa sprašujejo: »Kje ste vi Slovenci?« in se mi smejejo, ko jim razlagam, da v Afriko letam prek ovinka v Parizu ter sklepam posle prek posrednikov. Oni pridejo neposredno in delajo direktne posle. In pri tem jim pomagajo diplomatska predstavništva, ki so jih odprli – še bolje, ki jih niso zaprli v teh državah. Učinkovita in osmišljena diplomatska mreža je ključna za internacionalizacijo gospodarstva. To je sporočilo novemu predsedniku vlade. Če bere kliping.

Obdelamo strategijo 2015 in načrt predstavitve na sejmu v Parizu. Ključni sejem za prodajo v v 2015 je in nič ne bomo prepustili naključju.

Sreda, 24. september:Moj Rus

V Trstu imamo dogovorjen sestanek z velikim ladijskim prevoznikom. Potrebujemo kontejnerje, zelo veliko kontejnerjev. Naš kupec želi, da mu vsako od naših skladiščnih hal spakiramo v svoj kontejner. Kontejner bo potem vseskozi spremljal našo halo, kjer koli bo že stala. Po končani uporabi bo halo zopet zložil v kontejner in odpeljal na novo lokacijo. Brez težav se dogovorimo za posel.

V Ljubljani se zaprem v pisarno. Zdaj rabim svoj mir za zadnje priprave na mojega Rusa. Kalkulacije, tehnični listi, načrti, reference, njegova kartoteka. Še enkrat preverim, da nisem izpustil kakšnega pomembnega podatka o njem in njegovem poslu. Ko ga hočem poklicati, on pokliče mene. Se že vozi v Ljubljano. Po poti si je ogledal naše reference. Kopico dodatnih vprašanj ima. Pravi, da mu ne uspeva majhno preslikati v veliko. Kislo se nasmehnem ob misli, da pri nas nekateri zmorejo veliko preslikati v nič. In to ne enkrat, ampak večkrat.

Duol je že prazen, ko pozvoni na vratih. Za njim njegov svetovalec. Z velikim poslovnim kovčkom na kolesih. Všeč mu je portret Lenina v moji pisarni. Oba se strinjava. Problem življenja niso ideje, ampak realizacija idej. Zato ideologija nima po navadi nič skupnega z realnostjo.

Četrtek, 25. september:O kavni usedlini

Ob 5. uri sem spet v pisarni. Z mojim Rusom sva včeraj, namesto da bi zapirala poglavja, ta odpirala in danes sva bistveno dlje od dogovora, kot sva bila včeraj. V miru premišljujem in iščem rešitve. Velik posel je, vendar se dobiček skriva šele za decimalno vejico. Prekrižani prsti, češ, saj bomo še kje kaj prihranili, tu ne gre skozi. Nasmehnem se ob misli, da je UMAR danes popravil podatek o rasti BDP, in to na cela dva odstotka.

Všeč so mi ekonomske napovedi in analize. Nekaj sem jih prebral in v povzetku so vse videti približno tako, da če bo projekt prinašal plus, potem je dobičkonosen, in če bo prinašal minus, potem je nedobičkonosen. Globoko. Če bi že sam kdaj moral uporabljati kakšne generalne prognoze, potem bi se odločil za tiste iz kavne usedline. Verjetnost točnosti je približno enaka.

Vklopim šahovsko logiko. Kot garmin… Počakajte trenutek, preračunavam. Šahu sem hvaležen, ker me je naredil takšnega, kot sem. V šahu ni blefa, če boš blefiral, boš izgubil. In zmagovati v šahu je enostavno. Le eno potezo več moraš predvideti kot nasprotnik...

Ob 8. uri imam vse izračunano. Pripravljen sem na nadaljevanje partije z mojim Rusom. Še prej pa tekoči projekti, od teh živimo in taki so nam bistveno bolj pomembni. Ker na njih računamo z zanesljivostjo. Projekt z Rusom pa bo ali ne bo…

Petek, 26. september:Globalno podjetje

Ura je osem zjutraj in Duol dream team bo celo eno uro kompleten doma v Sloveniji. Mislim na naše fante, inštruktorje. Ena ekipa je nazaj iz Indije, druga iz Rusije, par dni sta doma ameriška in zalivska ekipa, čez uro se bo na pot odpravila ekipa v Skandinavijo. Redko se nam to zgodi, na prste ene roke prešteto, da smo vsi naenkrat doma. Hitra izmenjava informacij… Naslednje kompletno svidenje zna biti tik pred novoletnimi prazniki. Res smo globalno podjetje.

Nakupni sestanki so vedno težji. Na eni strani avansov željni dobavitelji in na drugi strani previdni kupci, ki predujmov skoraj ne poznajo več ali pa nočejo slišati o njih. In vmes mi. V konici sezone smo čarovniki, da uspemo med vse denarja željne pravilno porazdeliti realna in virtualna finančna sredstva. Res pa je, da imamo za sabo banko, ki nas brezhibno servisira.

Poberem Rusa in njegovega pomočnika in se odpeljem z njima v Portorož. Želita videti, kaj bomo delali v Avditoriju. Če bo vse v redu z vremenom, bo imel Avditorij oktobra novo, lepšo in tehnično bolj dovršeno membransko streho. Všeč jima je, moj Rus ima namreč ob Črnem morju velik sanatorij in razmišlja o pokriti sceni za koncerte.

Sobota, 27. september:100-odstotni avans

Zbudim se v sončno jutro na Obali. Hitro v tekaško opremo in v tek proti Piranu. Tam me že čaka moj tekaški partner. Med tekom jaz njemu o tehniki teka in podjetniških razmišljanjih, on meni o poteh in stranpoteh slovenske ekonomije in politike. Komplementarnost. Vmes rešujeva Slovenijo in sva jo tako na prvi pogled že zdavnaj rešila.

Dan končujem z razmišljanjem o tem, kako srečni v primerjavi s podjetniki so pravzaprav politiki. V nasprotju z nami oni za svoje obljube dobivajo 100-odstotne avanse. V obliki volilnih glasov. In to brez garancij za veljavnost obljub, brez garancij za dobro izvedbo obljub... Zakaj ta država nekaterim verjame na besedo, drugim pa ne?

Nedelja, 28. september:My pot

Še vedno sem na Obali. Zjutraj se dobim na teku z enim od županskih kandidatov v Piranu. Soočenje virtualnega in realnega. Bodočega javnega in vedno zasebnega. Vidi se, da je začetnik. V teku... Čez kamp, mimo Škvera se dvignemo na Sečo in se ustavimo v Forma Vivi. Trenutek za razgibavanje in za razmislek. Pomešamo se med grobo obdelane kamne. Vsak od njih je svoja zgodba in nepomembno je, kako je videti... Po uri užitkarske kombinacije teka, pogovorov, dovtipov, šal pustim Pirančane same v svojih predvolilnih kombinacijah. To ni zame.

Danes bi moral na Dnevnikov triatlon. Pa so ga odpovedali. Škoda.