Zato bodo na izide volitev toliko bolj napeto čakali v največjih občinah regije – Sevnici, Krškem in Brežicah. V vseh treh namreč že dolgo vladajo župani iste politične opcije. V Sevnici in Krškem od leta 1998 (v obeh primerih iz vrst SLS), v Brežicah pa od leta 2002 (SDS). Predvsem bo zanimivo videti, ali si volilci res želijo svežega vetra, kot novi kandidati v svojih nastopih radi poudarjajo.
Ocvirk obljublja stadion
Kot kaže, je v Sevnici kaj malo možnosti, da bi na mestu sedanjega župana Srečka Ocvirka, ki je ta položaj zasedel po tragični smrti svojega predhodnika Kristijana Janca leta 2008, videli oktobra sedeti koga drugega. 44-letni kmetijski inženir optimizem gradi na preteklih dosežkih pri vodenju občine, ko je zlasti z naložbami v infrastrukturo precej spremenila videz. V programu za novo obdobje poleg skrbi za mlade, starejše in razvoj turizma obljublja tudi gradnjo dolgo pričakovanega stadiona za nogometaše in atlete ter nov kulturni dom. Na poti do tretjega zaporednega mandata mu bosta stala neodvisna kandidata ter podjetnika Janez Šerjak in Stanislav Kranjec ter večletni občinski svetnik, upokojenec in solastnik turistične kmetije Jožef Rostohar. Glede na obstoječa razmerja v občini bi že morebitni drugi krog volitev predstavljal presenečenje.
Vontova z močno podporo leve sredine
V Krškem bi utegnilo biti po dolgih letih dosti bolj napeto kot v Sevnici. Čeprav občani sedanjemu županu Miranu Stanku (SLS) nimajo v zvezi z vodenjem občine pravzaprav kaj očitati, je v nasprotju s prejšnjimi volitvami pričakovati vsaj drugi krog. Dolgoletni novinarki, nestrankarski Tamari Vonta je uspelo pridobiti podporo strank SMC, SD in DeSUS, kar lahko predstavlja kar zajetno volilno telo in resno grožnjo doslej superiorni SLS. Medtem ko Stanko želi nadaljevati dosedanjo politiko razvoja občine, podprto s sredstvi tako imenovane jedrske rente in tistimi iz Evrope, večjih naložb ne upa napovedovati, saj sodi krška občina med najbolj zadolžene v Sloveniji, sam pa bo stopnjo zadolženosti do leta 2020 skušal krepko zmanjšati. Vonta volilcem obljublja uvedbo participatornega proračuna, pri oblikovanju katerega naj bi imeli občani dosti večji vpliv kot v preteklosti. Tudi sicer pravi, da bo v primeru izvolitve dosti bolj, kot je bila praksa v preteklosti, znala prisluhniti občanom in njihove predloge in pobude, kolikor bo le mogoče, vgrajevala v občinske razvojne in naložbene načrte. Naročila bi tudi revizijo dosedanjega poslovanja občine. Tokratna predstavnica SDS, 36-letna akademska glasbenica Martina Prevejšek, po napovedih prej omenjenima ne bi smela predstavljati resnejšega tekmeca.
Molan obljublja subvencije
Podobno, kot je pričakovati v Krškem, bi letošnje županske volitve tudi v Brežicah utegnile prinesti drugi krog. Zlasti, če je soditi na podlagi letošnjih parlamentarnih volitev, na katerih je stranko SDS močno porazila Cerarjeva SMC. Do kod lahko seže njihov kandidat, podjetnik Tomislav Jurman, bomo izvedeli 5. oktobra zvečer. Gre za drugi Jurmanov naskok na županski stol. Prvič je kot kandidat LDS in AS poskušal na nadomestnih volitvah leta 2005, vendar mu z zbranimi 12 odstotki glasov preboj v drugi krog ni uspel. Letos so mu podporo obljubili tudi v stranki DeSUS. Poleg ukrepov za izboljšanje kakovosti življenja občanov, kamor med drugim sodijo tudi odpiranje novih delovnih mest in skrb za napolnitev industrijskih con, Jurman obljublja tudi uvedbo sistema merjenja zadovoljstva občanov z njegovimi dosežki. Dosedanji župan Ivan Molan, ki letos nastopa s podporo volilcev in strank SDS ter NSi priznava, da bi utegnil biti letošnji boj za naklonjenost volilcev dosti težji kot na preteklih dveh volitvah, ko je bil obakrat izvoljen že v prvem krogu. V svojem programu daje poudarek pomoči ljudem s subvencijami za vrtce, male čistilne naprave, komunalne storitve in za lažji začetek novih podjetnikov. Prizadeval si bo tudi za zapolnitev industrijskih con ter za ohranjanje državnih institucij v občini. Molanu in Jurmanu se bodo po robu postavili upravni organizator Jožef Piltaver (Sonce), glasbenik, podjetnik in športnik Peter Dirbek (IDS) ter elektroinženir Ivan Sušin (SLS).
