To ni več oltar, na katerega se dajejo darovi, ampak tenka črna površina, ki grozi, da vas bo kot črna luknja posrkala. Ja, televizijske podobe dobesedno zasužnjijo. Postanemo odvisni.

In na tej odvisnosti temelji ne še najbolj posrečena oddaja na Planet TV, ki sliši na Bognedaj, da bi crknu televizor. V sredo smo gledali neke vrste pilotno oddajo, ki ima original na britanskem otoku z imenom Googlebox. Kul ideja. Snemati različne ljudi, kako reagirajo na tisto, kar vidijo na ekranih. Skratka, kako televizija vidi svoje gledalce.

V bistvu si vsi ustvarjalci tv-programov želijo videti ta obrnjen pogled. Se skriti v črno luknjo in zijati reakcije. Kaj vznemiri, kaj dolgočasi, kaj sproža komentarje in kaj jih pusti hladne kot špricer. Na tem pač temelji ves televizijski biznis. Na reakcijah. Te pa sprožajo gledanost. To svetinjo, kjer so kvaliteta, aktualnost, širina in resnica v zadnjem planu.

Izbor slovenskih komentatorjev je dovolj posrečen. Pari, upokojenci, prijatelji, sosedje in različno številčne družine. Osnovni problem seveda je, da se vsi zavedajo kamer. Da vsi nekaj duhovičijo in sedijo zadrgnjeni kot eni posvetni kipci. Da vsi dekorirajo posebej za to priložnost prostor, postavljajo na mize kozarce z barvnimi napitki in se delajo, kot da je vse to nekaj običajnega. V prvi oddaji so med drugim komentirali izbor misic, prvo nogometno tekmo Mariborčanov v ligi prvakov, Kmetijo, poplave in kuharja Oliverja. Vsi skupaj so v slabi uri proizvedli res bedno število napol zanimivih replik tipa: zakaj so na Kmetiji vedno nezadovoljne ženske, lahko mi da zlate špagete, pa ne grem v vrsto, krščanska rock glasba namesto kitar uporablja križe in s poplavljenih območij poroča s frizuro, kot da je hollywoodska zvezda.

Skratka, ni šans, da bi kdo sproduciral kakšno iskrivost. Še manj, da bi se kdo pred ekrani skregal na smrt. Imamo pa možnost, da vidimo, kako vsi zijajo v ekrane. Malo v transu, malo zamaknjeni in skoraj uročeni. Vsi po pravilu na kavčih in na absolutno groznih sedežnih garniturah. Po pravilu ležijo, si kaj malega bašejo v usta in namesto da bi se dotikali partnerjev, božajo pse. Neverjetno. Glajenje in premetavanje različnih pasjih kreacij je najbolj priljubljena rabota naših komentatorjev. In seveda vsi prisegajo, da je treba televizijo gledati v udobnih oblačilih. Trenirkah, pajkicah in razvlečenih majicah.

Edini presežek smo videli v prizoru s tremi upokojenci nekje izpod Pohorja. Ta glavni, ki je imel tudi najbolj sproščujočo pozo, je povedal vic. Jasno, da je moral malo potegniti na seks. Druga dva pa sta še naprej gledala televizijo, bila tiho in ga na koncu zabodeno gledala. Nič smeha, nič krohotanja, le smrtna tišina. Čisti absurd, obenem pa pravi komentar TV-programov. Čudenje…