V Cernu, najuspešnejšem znanstvenem laboratoriju vseh časov, že ves teden praznujejo. V ponedeljek bo minilo šestdeset let od podpisa pogodbe med dvanajstimi državami ustanoviteljicami, med katerimi je bila tudi Jugoslavija. Svoj podpis za ustanovitev Cerna je 29. septembra 1954 prispeval Pavle Savić, najimenitnejši srbski fizik tistega časa.

Evropski center za nuklearne raziskave Cern je bil ustanovljen po drugi svetovni vojni, po tragedijah v Hirošimi in Nagasakiju, ko je bila jedrska oboroževalna tekma med zahodnim in vzhodnim blokom v polnem razmahu. Ideja znanstvenikov se je glasila »atomi za mir«. Pobuda za to je sicer – morda paradoksno – prišla iz ameriške vojske: leta 1953 jo je v generalni skupščini Združenih narodov zasejal ameriški predsednik, general Dwight Eisenhower.

A pravo obliko so ji lahko dali le znanstveniki. V Cernu, ki leži ob Ženevskem jezeru, tik ob meji s Francijo, so v šestih desetletjih s pomočjo velikih pospeševalnikov delcev odkrivali začetke vesolja. Med najpomembnejše Cernove dosežke sodi odkritje Higgsovega bozona, zadnjega manjkajočega delca, s katerim so znanstveniki razložili, kako je vesolje sestavljeno. Vendar s tem iskanje ni končano. Fizika atomskih jeder – na poti do »končne teorije vsega« – skriva še mnogo neznank, denimo skrivnosti antimaterije in »črne snovi«, ki tvori vesolje.

Rusi in Ukrajinci – znanstveni prijatelji

Atomi v svojem jedru skrivajo moč, čisto energijo, ki lahko človeštvo izbriše z obličja Zemlje ali pa ga popelje v prihodnost. Evropske države, Francija, Nemčija, Italija, Velika Britanija in druge, so se v znanosti povezale, da se med seboj ne bi (več) uničevale. Temeljna znanost, očiščena ideologij, je za takšne podvige najboljši teren.

»To načelo se je obdržalo vse do danes,« je v pogovoru za Dnevnik povedal Rüdiger Voss, vodja Cernovega oddelka za mednarodno sodelovanje. »Pri nas z ramo ob rami raziskujejo znanstveniki iz držav, ki si med seboj nasprotujejo. Denimo Rusi in Ukrajinci, Ciprčani in Turki, Indijci in Pakistanci, Američani in Iranci. Tradicija gradnje znanstvenih mostov čez politične prepade je v Cernu zelo močna,« pravi Voss. »Na svetu je v zadnjem času vse manj miru, zato je naše sodelovanje pomembnejše kot kadar koli poprej.« Voss je prepričan, da je blizu sto držav, ki sodelujejo v Cernu, danes enako motiviranih za sodelovanje kot leta 1954. »Vzdržujemo odprt duh znanstvenega sodelovanja in že dolgo nismo več zgolj evropski, temveč svetovni raziskovalni center.« V Cernu deluje deset tisoč vrhunskih znanstvenikov z vseh celin.

Voss se je kot ugledni profesor fizike in raziskovalec ozrl v šestdesetletno preteklost in omenil najpomembnejše mejnike: odkritje tako imenovane šibke sile v jedru atoma leta 1973, ki je le za las »zgrešilo« Nobelovo nagrado, odkritje bozonov W in Z leta 1983 in odkritje Higgsovega delca leta 2012. Nobelove nagrade so bile za znanstvenike v teh primerih »rezervirane« že vnaprej.

Civilizacijski dosežek

Odkritja so omogočili večkilometrski pospeševalniki delcev. V Cernu pravijo, da so to najbolj zapletene tehnološke naprave na svetu. Sodijo tudi med najdražje, saj je njihova gradnja stala več milijard evrov.

Pri tem je sodelovala tudi Slovenija. »Sodelovanje v Cernu je za Slovenijo priložnost, brez katere naša znanost ne bi bila na tako visoki ravni, kot je,« pravi profesor Marko Mikuž z Inštituta Jožef Stefan, ki v Cernu vodi eno od raziskovalnih skupin, ki so sodelovale pri odkrivanju Higgsovega delca. »To je civilizacijski dosežek, ki ima vpliv na družbo kot celoto, na znanost, tehnologijo, proizvodnjo in tudi na kulturo. Lahko si del te zgodbe ali pa ostaneš izključen.« Profesorja ob tem skrbi odlašanje Slovenije z uradno včlanitvijo v Cern. Naša država namreč tam deluje kot »zunanji sodelavec«, zaradi tega pa, kot opozarja Mikuž, izpušča tudi nekatere priložnosti, ki so ponujene le uradnim članicam.

»Slovenci so v Cernu v stiku s svetovno špico,« pravi tudi fizik Jure Zupan, ki je v Cernu gostoval kot teoretični raziskovalec. »Obenem se slovenski znanstveniki v znanstveni vrh uvrščajo tudi sami ter prispevajo k razvoju Cerna in temeljnih raziskav.« Pri gradnji Cernovih naprav je s svojimi visokotehnološkimi izdelki že sodelovalo tudi nekaj slovenskih podjetij.