Koliko je k temu pripomogla kriza, koliko morda zakon, po katerem morajo oglaševalci vsako reklamo nujno opremiti s podatkom o porabi oglaševanega avtomobila, je že drugo vprašanje. Dejstvo je, da ljudi zanima, koliko jim bo avto, ki ga bodo kupili, porabil. In dejstvo je tudi, da pravega odgovora na to vprašanje ne bodo dobili ne pri prodajalcih ne na omenjenih oglasih. V obeh primerih so navedene številke namreč precej nižje od realnih in v običajnih razmerah tako rekoč nedosegljive. Da gre tako za, milo rečeno, zavajanje potrošnikov, že dolgo časa opozarjajo pri številnih evropskih organizacijah in pobudah, nenazadnje so na to že kar nekajkrat opozorili tudi pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Vse skupaj torej ni nič novega, se pa stanje še slabša, saj so razlike med tovarniško izmerjeno in realno porabo iz leta v leto večje – po podatkih poročila organizacije Mednarodni svet za okolju prijazen transport (ICCT) v povprečju dosegajo že okoli 25 odstotkov, italijanska potrošniška organizacija Altroconsumo, ki je prav tako ugotovila velikansko razliko med tovarniško podano in njihovo izmerjeno porabo pri nekaterih avtomobilih, pa je prav ta teden sporočila, da bo v imenu potrošnikov vložila tožbo na italijanskem sodišču.

Ob vsem naštetem tako ni čudno, da se pozivi za spremembe trenutno veljavnega testnega sistema NEDC kar vrstijo, so vse pogostejši in glasnejši. Za osvežitev spomina: porabo goriva pri omenjenem sistemu merijo v laboratorijih, ko je vozilo nameščeno na vrteče se valje, temperatura okolja je med 20 in 30 stopinjami Celzija, merilna vožnja za porabo v mestih poteka s povprečno hitrostjo manj kot 19 kilometrov na uro, povprečna hitrost vožnje zunaj mesta je 62,6 km/h, najvišjo hitrost 120 km/h preskusni avtomobil doseže le za deset sekund, vsi električni porabniki na vozilu so izklopljeni… Skratka, vse skupaj nima kaj dosti skupnega z vsakdanjim prometom.

Dokler se vse skupaj ne spremeni, po željah in zahtevah številnih potrošniških organizacij naj bi se za spremembo zakonodaje EU vendarle odločila že leta 2017, kupcem torej ne preostane drugega, kot da navedeno porabo vzamejo za okvirno in jo povišajo za vsaj 20 odstotkov. Da ne bo na koncu kot pri znanki, ki spada v prvo skupino v uvodu omenjenih kupcev. Ta je avto pred mesecem kupila z razlago, da »porabi 3,2 litra na 100 kilometrov«, in v to kljub našemu prepričevanju sploh ni dvomila, na pred dnevi zastavljeno vprašanje, ali ji resnično porabi toliko, pa celo odgovorila pritrdilno. A po krajšem premoru s kislim nasmehom dodala bistveno: »Na 50 kilometrov!«.