Kaj je hotel Osama bin Laden, ko je 11. septembra 2001 napadel Svetovni trgovinski center v New Yorku in Pentagon v Washingtonu? Udariti po ekonomskem, političnem in vojaškem središču zahodnega sveta. Nedvomno. Ampak hkrati nam je hotel zagreniti naša najbolj vsakdanja opravila. Telefoniranje, brskanje po internetu in potovanja. V političnem jeziku je to pomenilo pravico do zasebnosti, zbiranja in svobodnega gibanja. Hotel je uničiti naš način življenja.

Radi svobodno potujete sem in tja, ne da bi na vsakem vogalu od vas zahtevali dokumente in vas pošiljali na osebni pregled? Na vsako letalo boste odšli bosi kot beduini in si boste vlekli gor hlače, ker boste morali tudi pas pustiti na drugi strani elektronskih vrat. Samospoštovanje je preostanek prejšnjega režima. Za vse bodo veljala pravila, ki v Tel Avivu veljajo za Arabce na ElAlovih letih. Tudi spodnje hlačke boste morali pokazati, če vaš nasmeh ne bo dovolj iskren, ali če bo vaše ime zvenelo narobe. A, vi cenite svojo zasebnost? To je vaša največja vrednota? Prav. Vse vam bomo vzeli. Vaša zasebnost bo toliko vredna, kot je bila cenjena v Iraku Sadama Huseina. Tajne policije bodo lahko brskale po njej, ne da bi vas vljudno vprašale, če bi jo sami pokazali. Prisluškovali bomo vašim telefonom, brali vašo osebno pošto, registrirali vse, kar berete in gledate na internetu, shranili sezname vseh vaših resničnih in virtualnih prijateljev in vas na vsakem koraku snemali. In če vam ne bo všeč in se boste pritoževali, vas lahko brez razloga aretiramo, zapremo, nekoliko bolj krepko zaslišujemo in – če ste se znašli v napačni državi – tudi ubijemo iz zraka z robotskim letalom. Tega ne bomo počeli samo Arabcem, Paštunom in Tadžikom, ampak tudi belim kristjanom od San Francisca do Varšave in Sofije. Za državne službe boste transparenti kot otroška ritka. Vse to in še veliko več bomo delali zato, da zaščitimo vašo varnost. Zares neprijetno. Nekaj zadoščenja je le v tem, da politiki, ki so najbolj glasno cvilili, da se je treba nevarnosti terorizma upreti s povečanjem pooblastil policiji, sedaj iz zaporov jamrajo, da so jim kršili človekove pravice.

Ampak to so bila pravila, ki jih je prinesel 11. september. Pooblastila, ki so jih do takrat imele samo politične policije absolutnih monarhij in ljudska milica Severne Koreje, so postala zakonito orodje policij demokratičnih držav. Samoumevne so postale vojne brez napovedi, uničevanja držav, ki se niso mogle braniti, in vojaško prehajanje meja brez ustreznih dokumentov Združenih narodov. Največja kazen pa so bila pooblastila demokratičnih držav svojim organom pregona, da lahko brez razloga napadejo lastne državljane. Bin Laden je lahko umrl zadovoljen. Policije demokratičnega sveta so dobile ista pooblastila kot policija njegove domovine Savdske Arabije.

Celotna operacija skrčenja zasebnosti in postopnega zniževanja praga kršenja državljanskih pravic je potekala z jasnim argumentom. »Moramo se odpovedati nekaterim temeljnim človekovim pravicam zato, da oni ne bi prišli k nam.«

Na zasedanju varnostnega sveta so pod modrim vodstvom ameriškega predsednika Baracka Obame ta teden naredili korak naprej. Z obvezujočo resolucijo, ki se sklicuje na 7. člen ustanovne listine Združenih narodov, so preprečili, da bi mi šli k njim. Na prvi pogled zveni logično. Vse države sveta so pod prisilo, da »preprečujejo in kaznujejo novačenje, prevoz, organizacijo in opremljanje domnevnih teroristov«. Tehnično to pomeni, da te na začetku z dolgo brado, prekratkimi hlačami, oblečenega v zgornji del pižame in brisačo na glavi ne bodo spustili čez mejo. Na koncu pa bo vsak, ki bo nameraval potovati v države, ki jih Američani radi bombardirajo, osumljen terorizma. Resolucija od vseh članic zahteva, »da vsem domnevnim teroristom preprečijo prečkanje meja, da okrepijo nadzor meja in da pozorneje preverjajo potne liste ali druge dokumente«. Adijo svoboda gibanja, združevanja in političnega delovanja.

Panika je na mestu. Združeni narodi so prestopili meje lastnih dokumentov. Kdo je terorist? Združene države že več kot desetletje silijo varnostni svet v sprejem resolucije proti terorizmu. Ampak ne morejo doseči soglasja o tem, kaj je terorizem. Hamas je za ZDA teroristična organizacija. Za polovico članic ZN je to odporniška organizacija, ki se s paravojaškimi enotami bori proti okupaciji, in sodi med osvobodilna gibanja. Muslimanski brati so v Egiptu teroristična organizacija. Še pred dvema letoma so bili politična stranka, ki je zmagala na svobodnih demokratičnih volitvah. Bomo sprejeli definicijo vojaške diktature, ki je prišla na oblast z državnim udarom? Egipt je sedaj naš zaveznik v boju proti terorizmu skupaj s Savdsko Arabijo, Združenimi emirati, Katarjem, Bahrajnom in Irakom. To so države, kjer te tepejo, če preveč naglas reklamiraš svojo disidentsko veroizpoved. Če razglašaš svoje politično prepričanje, te ubijejo. Tudi Bašar Asad je naš zaveznik v boju proti terorizmu – kalifat najbolj ogroža njega. V zameno za stabilnost absolutističnih teokratskih monarhij in diktatorskih režimov se bomo odpovedali svobodi gibanja. Tokrat je treba postopati tako, kot postopajo ZDA pri resolucijah o Gazi. Ignorirajmo.