Volilna kolobocija.

So stvari, o katerih se upa vsakdo kaj reči, in loti se včasih ljudi epidemija, da grozno mnogo vsi o eni stvari govore, pa se ne potrudijo, da bi jo preštudirali, in potem prihajajo na dan take gorostasne trditve, da se še dobromisleči in drugače rahločutni ljudje splašijo, pridejo v neko ekstazo in postanejo rabiatni, tako da je treba najprej počakati, da se jim razburjenost poleže, preden postanejo zopet normalni. Zdaj je spravilo vprašanje: Ali se naj obstruira volilna reforma? ljudi v tak paroksizem. Seveda je najbolj trčena narodno napredna stranka, kateri se je ob tej priložnosti primerila precejšnja nesreča. Ta stranka nima namreč že dalj časa nobene glave, vsled tega ji tudi primanjkuje razuma, in vsak ud vleče na svojo stran.(…)

Brez sklepa stranke so torej spravili nekateri v »Narod« znani komunike, ki poziva zastopnika »Slov. Ljudske Stranke«, naj stopita z dr. Tavčarjem v dogovor, da skupaj nastopijo z obstrukcijo. Ta poziv se ne more nanašati na drugega, nego na dr. Šusteršiča in na dr. Ploja in ima ta namen, spraviti Slovensko Ljudsko Stranko v zadrego.(…)

Dr. Tavčar pa ni kozel, najmanj tak, ki se dal zaklati! Kaj vse naredi pomanjkljiva stilizacija! Tako je nastala v narodno-napredni stranki velika kolobocija. Zasebno vsi pravijo, da je obstrukcija proti volilni reformi bedasta, kot strankarji pa vsi tulijo, da se mora obstruirati.(…)

Slovenec, 25. septembra 1906

Dr. Tavčar v odseku za volilno reformo.

(…) Dogodki v zadnjih mesecih nam pričajo, da odklanjajo vsi resnično narodni krogi vladni načrt volilne reforme in zahtevajo splošno in resnično enako volilno reformo ter pošteno in pravično razdelitev okrajev.

Roko na srce: kdo je danes na Slovenskem pristaš vladnega načrta volilne reforme. Klerikalni poslanci s Šusteršičem na čelu in njih ožji somišljeniki s svojim mobom in socijalno-demokratični voditelji, ki so morali svoje narodno mišljenje žrtvovati strankarskemu egoizmu. Drug nihče več, ves drugi narod zahteva splošno in enako volilno pravico, a pošteno in pravično in ogorčeno odklanja infernalni načrt, ki ga je napravila Slovencem vedno sovražna vlada v sporazumljenju s slovenskimi izdajalci.

Ko se je sedaj, po končanih parlamentarnih počitnicah, sešel odsek za volilno reformo, se je hitro pokazalo, kako prezirajo klerikalni poslanci voljo naroda in kako zaničujejo srčne prošnje koroških in štajerskih, goriških in tržaških Slovencev in pokazalo se je, da zastopa te želje in prošnje izvenkranjskih Slovencev le en sam jugoslovanski poslanec – dr. Tavčar.(…)

Slovenski narod, 26. septembra 1906

Dr. Tavčar ponižuje kranjske župane

Zopet je igral svojo klavrno vlogo. Kadarkoli je na Dunaju odprl svoja usta dr. Tavčar, je vselej poniževal in obrekoval svojo domovino. On je bil tisti, ki je govoril v državnem zboru, da je slovenski narod za sto let zaostal, on je odrekal slovenskemu ljudstvu vsako razsodnost in ga v veselje vseh naših sovražnikov opisal kot nezrelega in nevrednega večjih političnih pravic, ki jih tako odločno zahteva nova doba za vse narode brez razločka. In zdaj se je v odseku za volilno reformo spravil nad slovenske župane. Govoril je, da naši župani niso zmožni sestavljati volilnih zapisnikov, da ne znajo ne pisati ne brati ter je zahteval, da se sedaj celo shranjenje volilnih imenikov županom odvzame in izroči političnim oblastem. To je nečuveno poniževanje naših županov.(…)

Dr. Šusteršič je kratko in odločno zavrnil dr. Tavčarja, ki je bil to pot zopet v zvezi z vsenemci. Prepričani smo, da bodo slovenski župani vedeli dati pravi odgovor na dr. Tavčarjevo žalitev. Mi pa moramo še posebej pribiti, kako oškoduje dr. Tavčar koroško stvar, ko jo združuje s svojimi ponesrečenimi predlogi. Ali ne leti to, kar je govoril dr. Tavčar o kranjskih županih, tudi na Koroške? Vsaka beseda, ki ponižuje slovenski narod sploh, škoduje vendar najbolj obmejnim Slovencem, proti katerim izrabljajo potem narodni nasprotniki Tavčarjeve izreke.(…)

Kaj porečejo k tem sramotilnim izvajanjem dr. Tavčarja liberalni župani po naših kranjskih mestih, saj tudi ti niso zmožni sestavljati volilnih zapisnikov. Po mnenju dr. Tavčarja je tega zmožen samo ljubljanski župan Hribar. Tako nečuveno žalitev ne morejo naši slovenski župani mirno vtakniti v žep. Dr. Šusterišič se je kajpada takoj potegnil za čast naših vrlih županov, katere je dr. Tavčar tako grdo osramotil na Dunaju.

Domoljub, 27. septembra 1906

Dragocena izjava.

Včerajšnji »Slovenec« priobčuje Članek »Slovenska ljudska stranka in volilna preosnova«, v katerem pravi pisec dr. J. E. Krek med drugim doslovno tudi to-le: »Ko bi bil tudi vsak naš slovenski poslanski mandat odvisen od boja, bi jaz, posito, da se v okviru splošne in enake volivne pravice več ne da doseči v zbornici, glasoval zanjo.« Z drugimi besedami povedano, Krek izjavlja, da bi on – notabene, da govori kot podnačelnik S.L.S. – glasoval za vsako volilno reformo, slonečo na načelu splošne in enake volilne pravice, ako bi tudi Slovencem ne bil s to volilno reformo zagotovljen niti eden mandat! Mi smo Kreku za to izjavo zelo hvaležni, ker imamo sedaj v rokah verodostojen in gotov dokaz v to, da klerikalci a priori niso ničesar storili, da bi se zboljšala nam Slovencem skrajno krivična volilna reforma.(…)

Slovenski narod, 27. septembra 1906