486 ubitih, 557 ranjenih. Takšna je bilanca 160 množičnih strelskih incidentov v Združenih državah v zadnjih trinajstih letih, ki jih je v obsežni študiji vzela pod drobnogled ameriška zvezna policija FBI v sodelovanju z univerzo države Teksas. Po enem najodmevnejših množičnih streljanj v ZDA leta 2012 v osnovni šoli Sandy Hook v Newportu v Connecticutu, ko je dvajsetletni Adam Lanza ubil dvajset otrok in sedem odraslih, je ameriški predsednik Barack Obama od pravosodnega ministrstva zahteval analizo množičnih streljanj v Združenih državah. In rezultat je zdaj pokazal tisto, kar je bilo tudi slutiti: število takšnih dogodkov opazno narašča.
FBI je v verjetno najbolj izpopolnjeni študiji te vrste vzel pod drobnogled dogodke od leta 2000 do 2013. Ugotovil je, da je bilo v letih od 2000 do 2006 povprečno 6,4 množičnega streljanja na leto, v drugih sedmih pa 16,4 na leto, kar je več kot 150-odstotni porast. Največ, 26 ali več kot dva takšna incidenta na mesec, so zabeležili leta 2010, medtem ko so leta 2000 zabeležili le enega. Največ mrtvih ali ranjenih je bilo leta 2010 (208), najmanj pa leta 2000 (sedem).
V pomoč pri zgodnjem odkrivanju morebitnih storilcev
Poseben izziv za študijo je bila metodologija oziroma vprašanje, katere dogodke všteti v analizo in katerih ne. Všteli so tiste, kjer je ena oseba ali več s strelskim orožjem poskušala ubiti več ljudi v naseljenih območjih, pri čemer so izvzeli streljanja med tolpami oziroma med drugimi kriminalnimi skupinami, denimo preprodajalci drog. Tako so prišli do števila 160.
Glavni namen študije je, da naj bi pomagala pri sestavi smernic policistom, izobraževalnim delavcem, reševalcem in tudi širši javnosti, kako naj se odzovejo v primerih množičnega streljanja. Tudi civilisti »so morali pogosto sprejemati odločitve, ki so odločale o življenju in smrti, in bi zato morali sodelovati v izobraževanju in razpravah o odločitvah, pred kakršnimi se lahko znajdejo«, pravijo v FBI. Študija naj bi tudi pripomogla k zgodnjemu prepoznavanju oseb, ki so morda nagnjene k takšnim dejanjem, denimo s strani izobraževalnih delavcev, duhovnikov ali policistov. Študija FBI denimo kaže, da je deset odstotkov storilcev najprej napadlo družinskega člana, enak odstotek storilcev pa je najprej obračunal z žensko, s katero je bil v razmerju.
Prvenstveni razlog je verjetno posnemanje
Študija pa ne razkriva, zakaj število incidentov narašča. Znano je, da je v mnogih zveznih državah precej enostavno kupiti zmogljivo orožje, vendar pa je bilo to bolj ali manj enako tako leta 2000 kot leta 2013. Pri tem je tudi zanimivo, da se je le v petih primerih zgodilo, da se je množično streljanje končalo zaradi tega, ker je z orožjem posredoval nekdo drug, ki ni bil policist, pa še tu je šlo v enem primeru za oboroženega varnostnika v cerkvi.
Glavni razlog, ki ga analitiki navajajo za množične umore, je ta, da želi storilec posnemati nekoga, ki je enako storil v preteklosti, in da ga verjetno pritegne medijska pozornost. »Fenomen posnemovalcev je resničen. Podobno storilce spodbudi podoben dogodek iz preteklosti,« pravi predstavnik akademije FBI Andre Simons.
Poleg streljanja v Connecticutu je med najodmevnejšimi v ZDA v zadnjem času predlanski pokol v kinematografu v Aurori v Koloradu (12 ubitih in 58 ranjenih), strelski pohod študenta na univerzi v Virginiji leta 2007 (32 ubitih in 17 ranjenih) ter streljanje vojaka v oporišču Ft. Hood v Teksasu leta 2009 (13 ubitih in 32 ranjenih).
Študija med drugim tudi ugotavlja, da je 69 odstotkov streljanj, pri katerih so lahko določili dolžino, trajala manj kot pet minut, dobra polovica od teh pa celo manj kot dve minuti. To je tudi razlog, da je pri četrtini storilec naredil samomor, še preden je na kraj dogodka prišla policija. Sedemdeset odstotkov streljanj se je zgodilo v izobraževalni ustanovi, v podjetju ali trgovinskem kompleksu. Od 160 incidentov sta bila le dva takšna, v katerih je sodeloval več kot en strelec. V šestih primerih je bila storilka ženska. V štiridesetih odstotkih primerov pa je storilec potem naredil samomor.
