V Mariboru je nič koliko »ključnih« dejavnikov, ki bi jih morali volilke in volilci upoštevati pri svoji presoji, komu podeliti županski mandat. Vendar se zdi, da je volilno telo otopelo zaradi preteklih razočaranj in splošne politične kulture v državi. Tisti, ki še razmišljajo o tem, ali bi na volitvah oddali svoj glas, pa odločitve večinoma sprejemajo na podlagi učinkov (cenenega) populizma kandidatov.
Zato na izvoljivost kandidata (podobno kot v Ljubljani, Kopru in drugod) nima opaznega negativnega vpliva okoliščina, ali je zoper njega vložena kakšna kazenska ovadba ali zoper njega celo poteka sodni postopek. To potrjuje javnomnenjske raziskave, ki na prvo mesto v Mariboru postavljajo Andreja Fištravca. Kot je znano, so ga kriminalisti osumili zlorabe županskega položaja zaradi sklepanja domnevno spornih pogodb z zunanjimi svetovalci.
Seznam županskih kandidatov je rekordno dolg. Kar 17 imen je na njem. Samih moških. Teoretično možnost izvolitve raziskave napovedujejo tej šesterici: Tomaž Kancler (SDS), Metod Dolinšek (SD), Franc Kangler (Županova lista), Anton Kranjc (SMC), Andrej Fištravec (nestrankarski) in Stojan Auer (LPR).
Najnovejša Dnevnikova raziskava, ki jo je opravila agencija Ninamedia, zaznava občutnejše premike v volilnem telesu. In sicer naj se v drugem krogu ne bi soočila Fištravec in Kangler, kot je denimo napovedovala Večerova anketa, temveč Fištravec in Kranjc. Pri tem velja opozoriti, da je skoraj polovica anketirancev še zmeraj neodločena.
V ospredju kampanje Pohorje
Mariborski kandidat Stranke Mira Cerarja ima za seboj bogato kariero kot direktor velikih zdravstvenih sistemov (mariborska bolnišnica in zdravstveni dom, bolnišnica Izola), vrsto let je bil tudi na izvršnem položaju v mariborski podružnici SKB banke. Poleg tega Kranjc uživa podporo novega predsednika vlade. Vendar vse to doslej ni zadoščalo, da bi resneje ogrozil sedanjega župana. Kranjc je zato zavzel taktiko ostre kritike najbližjega konkurenta Kanglerja. Kot kaže, uspešno.
V Mariboru je ta čas v ospredju kriza Športnega centra Pohorje. Če gre to zasebno podjetje, ki je pristalo v lasti slabe banke, v stečaj, bo morala občina odplačati okrog 19 milijonov evrov posojil, za katera je Športnemu centru Pohorje dala poroštva.
Večina teh poroštvenih pogodb je bila podpisana v času Kanglerjevega županovanja. Ko je bivši župan, ki se zdaj uradno preživlja s kmetovanjem, na Večerovem soočenju pojasnjeval, kako bi on razrešil ta problem, je Kranjc vzrojil. »Zadnji si, da bi delil moralne nauke. Nisi bil sposoben iti na prestajanje zaporne kazni zaradi psihičnih težav, za županskega kandidata pa si sposoben kandidirati. To je norčevanje iz pravne države,« je zabrusil Kanglerju. »Nastopil je čas, da si na soočenjih povemo, kdo je lahko s kom v kaki družbi. Jaz gotovo ne sedim rad v družbi kriminalcev, nepoštenjakov, ljudi, ki zavajajo javnost s plehkimi obljubami.«
Če se bo Kranjc uvrstil v drugi krog, bo svoje ostre kritike zagotovo usmeril v župana Fištravca, ki večine ključnih predvolilnih obljub niti približno ni izpolnil. Namesto da bi občino očistil klientelizma, je vzpostavil lastno mrežo zunanjih svetovalcev, ki bi jim še kako gmotno godilo, če bi župan dobil poln štiriletni mandat. Mesto se je pod Fištravcem tudi dodatno zadolžilo, napovedi o gospodarski oživitvi s pomočjo tujih vlagateljev pa niso doživele oprijemljivih učinkov. Poleg tega je povsem zapravil zaupanje vstajniških gibanj.
Če bo Fištravec zmagal tudi drugič, mu raziskava agencije Ninamedia napoveduje nadaljnje županovanje brez večinske podpore mestnega sveta. Njegovi listi se namreč obeta komaj 12 odstotkov volilne podpore. Skoraj dvakrat več mestnih svetnikov si obeta SMC, ki bi lahko s SD in DeSUS oblikovala svetniško koalicijo z absolutno večino glasov.
Kratek spomin in debela koža
Presenetljivo je, da v predvolilnih razpravah v Mariboru doslej ni bila v ospredju javno-zasebna polomija, ki je sprožila množične vstaje in je Kanglerja nazadnje odnesla s položaja, na katerem ga je nasledil Fištravec. Gre za afero z radarji, ki utegnejo Maribor nekoč še zelo udariti po proračunu, če se postopki za ugotovitev ničnosti pogodbe z Iskra Sistemi ne bodo iztekli v občinsko korist.
»To, da se v tem predvolilnem času o radarjih skoraj nič ne govori, me ne preseneča,« ugotavlja Rajko Kotnik, nekoč član že razpadlega vstajniškega sosveta, sicer pa še zmeraj aktiven v civilnodružbenem gibanju Iniciativa mestni zbor. »Me pa preseneča, da imajo mnogi tako kratek spomin, tako debelo kožo in toliko neznačajnosti, da se nam upajo ponovno ponujati za voditelje. Popolnoma nepojmljivo je, da se županski kandidati, razen Antona Kranjca, ne oglasijo o radarjih in drugih zavoženih projektih bivšega župana, temveč se veselo skupaj z njim nastavljajo kameram, skupaj z njim blebetajo puhlice, namesto da bi se javno distancirali od kandidata, ki je Mariboru povzročil toliko slabega.«
Katere teme bi po njegovi oceni morale biti v ospredju predvolilnih soočenj? »Ključno vlogo bi morali odigrati novinarji, ki ste v bistvu mnenjski voditelji. Ponovno bi morali odpreti silno umazane zgodbe, kot so univerzijada, Pohorske livade, UGM/Maks... Groteskno je, da novinarji Večera peljejo na Pohorje grobarja Pohorske vzpenjače in ga ponujajo kot rešitelja. Groteskno je, da novinarka Radia Maribor sprašuje člane mestnega sveta, ki so pomagali rušiti Maribor in kljub zahtevam vstaje niso odstopili, o njihovih rešitvah za mesto.«
