Še dobro, da ima slovenska reprezentanca Mateja Mohoriča. Ni bistvo v dosežku, ki bi lahko vsakemu mlademu šampionu v trenutku spodrezal krila. S pristopom daje odločno vedeti, da ve, kaj mora delati, da bo napredoval in se bo v prihodnosti kosal z najboljšimi. Vidi pot. Ve, da ne sme zanemariti tako pomembne discipline, ki v modernem kolesarstvu prinašajo najpomembnejše razlike med povprečnimi in šampioni. Ve, da so razlike v majhnih podrobnostih. Ve, da ima vsaka, tudi še kako trpka izkušnja smisel. Ve, da mora zgodaj začeti, da bo čez pet let nastop na veliki dirki rutina in se bo lahko osredotočil na druge detajle. Modro. Je potem sploh čudno, če bo danes v Ponferradi predaval mladim reprezentantom na vsakoletnem seminarju UCI. Tudi to mu je v posebno čast, saj je bila ta vloga predavateljev doslej rezervirana za taka imena, kot so Philippe Gilbert, Marianne Vos, Oscar Freire. In Mohorič bi lahko in moral predavati tudi marsikomu starejšemu v Sloveniji. Doslej sem le od Gorazda Štanglja slišal jasno govoriti, da se uči od njega in komaj čaka, da pride do besede. Te dni se čudi motivaciji, ki jo prinaša v ekipo. Za lepšo uro resnice.
Za uro resnice
Slovenska kolesarska reprezentanca je v Ponferradi prišla do trpkega spoznanja o uri resnice. Je več plati resnice. Kronometer je odraz pristopa in vlaganj. Kristijanu Korenu in Mateju Mohoriču ne more nihče očitati motiva. Celo daleč presegata slovensko raven. Oba sta vpeta v profesionalizem klubskih interesov, ki povprečnim ne priznava osebnih ambicij. Tega dobijo najboljši človeški stroji, ki bodo leto paradirali v podobi Brada Wigginsa. Bogati Sky je je Martinu in svetu dal lekcijo. V Sloveniji z izjemo ekipne vožnje Adrie Mobila in BTC City Ljubljana niso vložili veliko. Skoraj nič. Za kronometer se specializirajo zelo redki. Trenira ga skoraj nihče. Morda dan, dva pred državnim prvenstvom, ki je poleg ljubljanske etape dirke Po Sloveniji edina preizkušnja te vrste. Kronometra se otepajo trenerji, tudi najpomembnejši. Tvorec največjih uspehov Milan Eržen dela v Bahrajnu. Zato ni čudno, če discipline ne spoštuje nihče. Vsi pa vedo – kronometer je trpljenje in znanost.
