Kot so napovedali na Mestni občini Ljubljana, ki je podjetju KPL Rast za prenovo odštela 3,3 milijona evrov (1,2 milijona evrov so dobili iz evropskega sklada za regionalni razvoj), bo Trg republike brez parkiranih vozil postal osrednji državni in mestni trg, na katerem bodo potekali protokolarni dogodki.
Zanimivo je, da je bil na mestu kompleksa, ki poleg ploščadi vključuje dve stolpnici in stavbo današnjega Maximarketa, nekoč največji ljubljanski vrt. Leta 1960 je bil nato na arhitekturnem natečaju za gradnjo novega političnega središča izbran arhitekt Edvard Ravnikar, ki je tudi sicer v povojnem času pustil močan pečat v glavnem mestu.
Največji ljubljanski trg med stolpnicama, prej Trg revolucije, je Ravnikarjeva najobsežnejša arhitekturna stvaritev. Najbolj kaže njegove avtorske poteze in nanj je bil lahko zelo ponosen, saj so ga ljudje dobro sprejeli. »To je eden uspešnejših modernih trgov v 20. stoletju. Šele ko so začeli urejati nabrežja, se je središče preselilo vzdolž Čopove k Ljubljanici,« je pred časom v daljšem Dnevnikovem članku o Trgu republike spomnil dr. Aleš Vodopivec s fakultete za arhitekturo in dodal, da je moral Ravnikar svoj projekt Trga republike med dolgotrajno gradnjo neprestano prilagajati. Izpostavljal naj bi pomen zelenja, ki naj bi povezalo Center z Rožnikom in Golovcem, a se njegove želje o ohranitvi zelenih površin niso uresničile. Sprva je bil njegov cilj ob trgu zgraditi tudi dve identični stolpnici s kar 21 nadstropji in med njiju umestiti spomenik revoluciji.
Gradbišče je dalj časa samevalo
V eno izmed stolpnic je domača politika želela vseliti izvršni svet republike, v drugo centralni komite Zveze komunistov Slovenije, prostore v Maximarketu pa nameniti gospodarski zbornici in ministrstvom. Prav zaradi simbolnega pomena tega kompleksa, v katerem so nameravali v težnji po suverenosti strniti ključne politične organe, je Beograd v njem takrat videl resno grožnjo. Ustavili so gradnjo in nedokončano gradbišče je bilo nekaj let povsem zapuščeno. Šele ko je slovenska politika pristala, da novogradnjo nameni komercialnim dejavnostim, se je gradnja lahko nadaljevala, s tem, da je Ravnikar stolpnici znižal za polovico.
Zavod za varstvo kulturne dediščine je že leta 2008 prepoznal ne le kulturni, ampak tudi državni pomen Ravnikarjevega Trga republike, kar je junija letos še uradno potrdila 11. slovenska vlada. Med drugim pa smo na njem razglasili tudi samostojnost Slovenije. dv, vbr