Te klimatologi in vremenoslovci že zaznavajo. Medvladni forum za podnebne spremembe IPCC v letošnjem poročilu ugotavlja, da spremenjeni padavinski vzorci oziroma taljenje snega in ledu že spreminjajo hidrološke sisteme pa tudi količine in kakovost vodnih zalog po svetu, da so mnoge kopenske, sladkovodne in morske vrste spremenile svoje sezonske aktivnosti, migracijske vzorce ter da so prizadeti njihovo število in interakcije z drugimi vrstami. Globalno naraščanje temperature – po podatkih IPCC se je v zadnjih 60 letih dvignila za 0,72 stopinje Celzija – prinaša tudi vse večja tveganja lakote, oboroženih spopadov in migracij svetovnega prebivalstva. Po najnovejšem poročilu mednarodnega centra IDMC so leta 2013 katastrofe ob ekstremnih naravnih pojavih z domov pregnale 22 milijonov ljudi. Dvakrat več kot pred štirimi desetletji in trikrat več, kot je bilo lani selitev zaradi konfliktov.

Torkov enodnevni podnebni vrh, stisnjen med pogovore visokih predstavnikov 120 držav o vojnih in drugih kriznih žariščih, sicer ni bil namenjen sklenitvi kakšnega zavezujočega dogovora. Toda številni državniki kljub globalnemu uličnemu pozivu okoli pol milijona ljudi (po ocenah organizatorjev) niso zmogli uresničiti niti želje generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona, da bi na mizo dali svoje ponudbe, kako in koliko so pripravljeni prispevati h globalnemu ukrepanju na področju podnebnih sprememb. Tako Kitajska kot ZDA, največje izpustnice toplogrednih plinov na svetu, so se sicer z vsem srcem zavzele za sklenitev globalnega podnebnega dogovora prihodnje leto v Parizu, a konkretnih obljub niso dale.

Podobno visokoleteč je bil nastop slovenskega predsednika države Boruta Pahorja, ki je Slovenijo uvrstil med najambicioznejše države boja proti segrevanju ozračja tako v EU kot širše. Zakaj? Ker bo sledila evropski zavezi o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov za 40 odstotkov do leta 2030 glede na ravni iz leta 1990.

Slovenija je edina država v Evropi, ki še nima sprejetega niti načrta za omilitev vplivov podnebnih sprememb na vode, kaj šele širše strategije prilagajanja, pa čeprav nas tako poplave kot suše vse bolj ogrožajo. Temperatura v državi se je po podatkih agencije za okolje od leta 1961 do leta 2011 zvišala za okoli 1,7 stopinje Celzija, kar se že kaže v večjem izhlapevanju vode, ki se je na Primorskem in na severovzhodu države, kjer se že tako soočajo z njenim pomanjkanjem, povečalo tudi do 20 odstotkov. Na drugi strani je kratkotrajno, a silovito deževje prav pred kratkim spet povzročilo veliko gmotno škodo, stres in trpljenje ljudi. Učinki podnebnih sprememb so več kot očitno že tu.