V nadaljevanju se odzivamo na odziv, ki ga je javnosti v imenu desetih organizacij dne 9. 9. 2014 posredovalo društvo Focus.

1. V izjavi je na temo obnovljivih virov energije med drugim zapisano, da »je GZS v zadnjem času postala lobistična organizacija nekaterih lobijev, ki se borijo le za svoje interese na škodo vseh prebivalcev Slovenije«. V njihovi prvi izjavi je bila, kot trdijo, izražena skrb nad celotnim sektorjem OVE in SPTE, saj je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MzIP) pred kratkim Agencijo za energijo obvestilo, da letos ne bo sredstev za razpis za podporo proizvodnim napravam električne energije iz OVE in SPTE in ne zgolj iz fotovoltaike, kot naj bi namigovala GZS.

Odziv: Po naših informacijah letos ne bo sredstev za omenjeni razpis preprosto zato, ker ni več denarja. Denarja pa primanjkuje zato, ker smo v preteklih letih preveč investirali v predrage sončne elektrarne, namesto da bi vodili smotrnejšo in bolj uravnoteženo politiko na tem področju ter s tem omogočili, da bi zgradili več raznovrstnih in za to ceno bolj zmogljivih proizvodnih naprav električne energije iz OVE in SPTE. Ta hip pomeni inštalirana moč sončnih elektrarn že približno 10 odstotkov moči vseh slovenskih elektrarn, po drugi strani pa sončne elektrarne proizvedejo le odstotek ali dva vse elektrike v Sloveniji.

Naj omenimo, da je napačna politika s 1. 1. 2013 povzročila tudi enormno, več kot 300-odstotno podražitev prispevka za OVE in SPTE. Skrb nad celotnim sektorjem OVE in SPTE tega ne more in ne sme zanemariti, če v Sloveniji stremimo k cilju, da bomo izpolnili svoje energetske in okoljske zaveze. Stigmatizirati GZS »za lobistično organizacijo nekaterih lobijev, ki se borijo le za svoje interese na škodo vseh prebivalcev Slovenije«, je zato povsem neupravičeno. Nasprotno, prav stališče GZS je utemeljeno na okoljski, energetski in finančni koristi za vse slovenske davkoplačevalce.

2. Sredstev za podporno shemo za OVE in SPTE bi bilo dovolj, če bi le ukinili okolju škodljive subvencije, ki jih v veliki meri koristijo članice interesnega združenja GZS, a o tem raje molčijo, piše v izjavi Focusa in sopodpisnikov.

Odziv: Težko je odgovarjati na takšno pavšalno obtožbo, saj ni jasno, katere so po mnenju piscev izjave »okolju škodljive subvencije«. Dejstvo pa je, da se GZS zavzema za prečiščenje vseh vrst subvencij, tako gospodarskih, zaposlitvenih, kmetijskih, kot tudi okoljskih.

3. »Da gre za direkten napad na OVE, skuša GZS v izjavi zamegliti s tem, da podpira revizijo projekta TEŠ 6. Nekako ne moremo mimo dejstva, da je GZS celotno obdobje aktivno in intenzivno podpirala projekt TEŠ 6, kar je razvidno tudi iz njihovih izjav v medijih,« je zapisano v izjavi Focusa in sopodpisnikov.

Odziv: GZS se zavzema za revizijo vodenja investicije v Teš 6. To pa ni neposredno povezano z dejstvom, da bo z zornega kota energetskega sistema ta elektrarna zagotavljala sistemske storitve, pomembne za Slovenijo. Ob tem je tudi okoljsko sprejemljivejša kot stari bloki TEŠ. Očitana podpora GZS zaključku Teš 6 potem, ko je bila elektrarna že skoraj zgrajena, je razumljiva, saj bi ustavitev gradnje tik pred koncem naložbe povzročila dvojno škodo. Zato ni upravičeno zavajanje v dopisu Focusa in drugih sopodpisnic, iz katerega je čutiti, da je odnos GZS do Teš 6 nekritičen. Nasprotno, GZS je zelo kritična do načina, kako se je investicijo pripravljalo in izpeljalo. Navsezadnje o tem govori tudi naslov našega sporočila za javnost s 4. 9. 2014 »V Sloveniji imamo Teš 6 in eko Teš 6«. To priča o enaki kritični distanci do obeh projektov, kar pa v primeru Focusa in sopodpisnic težko drži.

4. »Izjava GZS odkriva ostro nastrojenost proti fotovoltaiki, za čemer verjetno stojijo tisti subjekti, ki hočejo tudi v prihodnje ohraniti svoj položaj na trgu in seveda vpliv v politični in gospodarski areni. Ti so proti fotovoltaiki zato, ker je pač edini obnovljivi vir v Sloveniji, ki se mu je uspelo izviti iz primeža birokratskih ovir. Dokler so bili obnovljivi viri energije 'nenevarni', se jim ni dajalo pretirane pozornosti,« je navedeno v izjavi.

Odziv: GZS ni nastrojena proti fotovoltaiki, ampak se, kot je razvidno že iz omenjenih dejstev, zavzema za čim bolj kakovostno in hkrati smotrno politiko na področju OVE. Tako okoljsko kot finančno, ker je od slednje odvisno, koliko OVE bomo lahko postavili. Kritični smo do tega, da smo preplačali nekatere objekte za OVE. Fotovoltaika je bila res obnovljivi vir, ki se ni soočal s toliko birokratskimi ovirami kot drugi. Ampak to ne odtehta dejstva, da so mnogim drugim OVE (vetrni energiji, hidroenergiji itn.) v Sloveniji postavljene velike birokratske, pa tudi okoljske ovire.

Težko se je izogniti občutku, da je pretirana občutljivost Focusa in sopodpisnic do kritične distance GZS do politike na področju OVE povezana z dejstvom, da je prvopodpisano združenje pod njihovo izjavo prav – Združenje slovenske fotovoltaike. Slednje je v zadnjih res imelo od nesmotrne politike na področju OVE največje koristi, ponudniki drugih OVE žal niti približno toliko. A to ne pomeni, da GZS ne bi podpirala fotovoltaike, če bi bila ekonomsko smotrna. Nasprotno. Zato ostro zavračamo očitek, da je GZS »nastrojena proti fotovoltaiki«.

5. »GZS pa na drugi strani vztrajno molči o tem, da so OVE večini njihovih članov in prebivalcev Slovenije, tudi če zanemarimo vpliv na okolje in vse večje škode zaradi podnebnih sprememb, prinesli direktne pozitivne finančne učinke. Cena električne energije v Evropi in s tem tudi v Sloveniji je trenutno na desetletnih zgodovinskih nizkih nivojih, kar je v zelo veliki meri posledica proizvedene električne energije iz vetrnih in sončnih elektrarn. Enostavna računica torej pokaže, da povprečno slovensko gospodinjstvo, ki letno porabi 4000 kWh, zaradi OVE prihrani 120 EUR, za prispevek za OVE pa letno plača 70 EUR,« piše v izjavi.

Odziv: Pri strokovnjakih smo poskušali razvozlati, na kakšen način so podpisniki izjave prišli do tega izračuna, a žal nihče tega ni znal pojasniti. Dejstvo je, da je čista cena proizvedene električne energije, ki jo prodajajo elektrarne, zaradi različnih razlogov na najnižji ravni doslej, v veliki meri zaradi krize. Po drugi strani je zaradi prispevkov, trošarin, omrežnin in drugih davščin cena elektrike za odjemalce višja kot pred leti. OVE so subvencionirani. Torej v osnovi dražijo energijo. GZS meni, da je prav, da subvencioniramo okolju prijazne vire energije, a hkrati opozarja, da nikakor ni potrebno potratno trošenje denarja za dražje OVE, če obstajajo cenejše možnosti proizvodnje energije iz OVE. V Sloveniji obstajajo ti viri, zato je prav, da jih izkoristimo.

6. »GZS, ki stanje v Sloveniji zelo pogosto rada primerja s stanjem v najbolj razvitih evropskih državah, v primeru OVE in še posebej fotovoltaike skrbno molči, da ima npr. Nemčija kar 4-krat več inštaliranih sončnih elektrarn na prebivalca kot Slovenija, kljub temu, da ima precej manj sončnega obsevanja kot Slovenija in mora zato za fotovoltaiko namenjati še dosti višje podpore od Slovenije.«

Odziv: Nemčija ima enak problem kot Slovenija zaradi pretiranega investiranja v fotovoltaiko, pri čemer je hkrati z različnimi ukrepi zaščitila konkurenčnost svoje energetsko intenzivne industrije in ji znižala strošek, ki bi ga slednja sicer plačala kot velik porabnik energije. Nemčija je tudi ustavila razmah fotovoltaike. Nemčija je investirala v veliko več različnih OVE. Naj omenimo samo obsežna polja vetrnih elektrarn na severu Nemčije. Nemci so pravočasno umaknili vse birokratske ovire, tudi okoljske, in tako postavili različne elektrarne na OVE.

7. »GZS seveda tudi ne omenja, da je danes fotovoltaika v Sloveniji že najcenejši OVE in da, če bi država odpravila administrativne ovire, ki gradnje sončnih elektrarn dražijo in onemogočajo, za določene segmente sončnih elektrarn sploh ne bi bilo potrebno več podpor, ker je električna energija iz njih že povsem konkurenčna električni energiji iz fosilnih virov.«

Odziv: Če to res drži, v kar dvomimo, potem lahko skupaj predlagamo novi Vladi RS, naj takoj umakne omenjene administrativne ovire. Če res obstajajo neupravičene administrativne ovire (v izjavi jih Focus in sopodpisniki ne navajajo, da bi to lahko preverili), bi bila njihova odprava v korist tako sončnih elektrarn, slovenskih davkoplačevalcev kot tudi razvoja drugih OVE, za katere bomo lahko namenjali več subvencij. Ni smiselno, da se zahtevajo nove subvencije tudi za fotovoltaiko, če res drži, da je za njihov tržni razvoj dovolj le odstranitev birokratskih ovir.