Vilenska izjava v vsej svoji nenavadnosti in blamaži (podprla je lažne dokaze o iraškem orožju za množično uničevanje, še preden so jih ZDA sploh javno predstavile) je v Sloveniji ostala točka, ki po več kot desetih letih še vedno razvnema čustva vseh, ki se količkaj zanimajo za zunanjo politiko. Od tedaj naprej okoli takšnih projektov vlada velika mera skepse. Zato niti ni presenetljiv odziv na sporočilo ameriškega zunanjega ministrstva s preteklega petka, v katerem najprej poudarja prizadevanja ZDA za sestavo koalicije proti IS, nato pa navaja seznam držav, ki tako ali drugače sodelujejo ali obljubljajo sodelovanje v boju proti Islamski državi. Naštetih je 55 držav, tudi Slovenija, in EU, Nato, Arabska liga, ki »so dali prispevek ali zaveze« za boj proti IS v obliki vojaške pomoči, boja proti financiranju in rekrutiranju IS, jemanja legitimnosti njegovi ideologiji ali v obliki humanitarne pomoči.

Nikjer v sporočilu izrecno ne piše, da so te države članice koalicije proti IS. Spretno spisano besedilo je tako mogoče pred ameriško in tujo javnostjo predstaviti kot uspešno grajenje koalicije, ki je formalno (še) ni. Sedanja ameriška vlada je seznam očitno sestavila na lastno pest. Slovenija se je (po trditvah zunanjega ministrstva brez lastnega vedenja) znašla na seznamu zato, ker je javno obsodila IS, podprla iraško vlado in zahtevala odgovornost za kršitve človekovih pravic IS, pravijo na ameriškem veleposlaništvu. Pa še humanitarni vidik se pripravlja, saj je pred vlado predlog o pomoči iraškim otrokom prek Unicefa.

Na slovenskem zunanjem ministrstvu odločno zanikajo, da bi bili vprašani ali povabljeni v formalno koalicijo proti IS in da bi o tem kakor koli odločali. V ameriškem pa, brez reminiscence na leto 2003, verjetno niso pomislili, da sam seznam lahko kje (tudi že na Hrvaškem) rodi polemike. A zanje ni kriva le napoved IS, da so njegove tarče zdaj državljani vseh držav s seznama, ampak tudi ZDA same, ker je Bush gradil koalicijo voljnih tudi tako, da je v Evropo poslal diplomata Brucea Jacksona, ki je kandidatkam za članstvo v Natu silil v podpis vilensko izjavo in grozil z zaprtimi vrati zavezništva, kar ni padlo v pozabo. Bi bil čas, da pade? Če se na napakah res kaj naučimo, morda ne. Epilog iraške vojne je argumente zanjo postavil na laž, koalicija voljnih pa je s svojo napačno politiko v Iraku pravzaprav botra sedanje samooklicane kalifatske tvorbe. Pri čemer IS ameriško grajenje nove koalicije še dviguje status, potem ko je po objavi posnetka obglavljenja ameriškega novinarja že presenetljivo naglo z mesta prvega ameriškega sovražnika odpihnil oguljeno Al Kaido. Te napake koalicije voljnih bodo zdaj plačevali vsi s seznama – eni v obliki stroškov za bombe, odvržene na IS, drugi v obliki humanitarnih prispevkov otroškim žrtvam, kar je lepa gesta, a bi bilo bolje, če bi bila nepotrebna.