Sodišče EU je maja letos odločilo, da imajo državljani Evropske unije pravico od spletnih iskalnikov zahtevati izbris zastarelih ali nerelevantnih osebnih podatkov. Kot prvi se je na sodbo odzval ameriški Google, ki je konec maja objavil poseben obrazec, kjer lahko državljani EU zahtevajo umik povezav, sredi julija pa mu je sledil še Microsoft s svojim iskalnikom Bing.
"Po nekaj mesecih opazovanja izvrševanja sodbe v praksi vidimo, da sodba učinkuje. Spletni iskalniki - predvsem Google, zoper katerega je bila sodba tudi izrecno naperjena - na zahtevo posameznikov brišejo rezultate iskanja po njihovem osebnem imenu, ki so netočni, neažurni (zastareli) oziroma nepopolni. V primeru zavrnitve izbrisa pa pojasnijo razlog," so v uradu informacijske pooblaščenke zapisali v sporočilu za javnost.
Kot dodajajo, je glede možnosti pritožb zaradi zavrnitve zahteve posameznika prisotnih še nekaj dilem. Te bodo evropski varuhi osebnih podatkov reševali v okviru posebne delovne skupine.
Kmalu bo oblikovana posebna delovna skupina
Delovna skupina bo oblikovala skupne kriterije za presojo pritožb, saj je z vidika sodbe ključno, da prebivalci EU uživajo enako raven varstva osebnih podatkov ne glede na to pri katerem nadzornem organu za varstvo osebnih podatkov vložijo pritožbo. "Skupni kriteriji za presojo pritožb so torej ključnega pomena, delovna skupina pa pričakuje, da bodo oblikovani v čim krajšem času," so zapisali.
Glede očitkov o nevarnosti za svobodo izražanja in cenzuro interneta pa varuhi osebnih podatkov poudarjajo, da je namen sodbe uravnotežiti tri elemente: različne interese velikih globalnih podjetij, interes javnosti po dostopu do informacij in pravico posameznikov, da o svoji (tudi spletni) podobi odločajo sami in da tega "namesto njih ne počno računalniški algoritmi".
