Vozijo jih brez čelad in dovoljenja, ni jih potrebno registrirati ne zavarovati, drvijo (uradno) do 25 kilometrov na uro po kolesarskih stezah, parkih, pločnikih, vsepovsod. Kdo so to? Kolesa s pomožnim motorjem, ki se v skladu z zakonodajo štejejo za kolesa, zato veljajo za njihove voznike enaki pogoji kot za kolesarje, pravijo na ministrstvu za infrastrukturo. Torej lahko brezbrižno vozijo tudi v območjih za pešce in območjih umirjenega prometa. »Na neprometnih površinah, kot so parki, veljajo pravila, določena v občinskih odlokih ter pravila o vožnji z vozili v naravnem okolju,« so pojasnili na pristojnem ministrstvu.
Kolo, ki drvi 100 kilometrov na uro
Ena od osnovnih težav in tudi nevarnosti koles s pomožnim motorjem je ta, opozarjajo strokovnjaki, da lahko gredo že s preprosto odpravo blokade enkrat hitreje od zakonsko določene meje. Z malce predelave lahko tovrstna prevozna sredstva presežejo tudi dvakratno hitrost, kot jo je predvidel proizvajalec, v lanskoletni akciji na Dolenjskem pa so policisti zasačili kolo s pomožnim motorjem, ki je doseglo kar 103 kilometre na uro.
Predelana vozila lahko policija zaseže, fizični osebi pa za uporabo takšnega vozila naprti globo v višini 400 evrov. To je v lanskem letu v Ljubljani doletelo 18 nepridipravov, medtem ko so v prvih šestih mesecih letošnjega leta ljubljanski policisti zaplenili tri predelane skuterje. Najpogostejše kršitve voznikov koles s pomožnim motorjem so sicer vožnja v napačni strani po kolesarski stezi in vožnja po površini, ki ni namenjena tovrstnemu prometu, a posebne evidence o številu izvedenih represivnih ukrepov zoper to kategorijo voznikov na policiji ne vodijo. »Policija voznike koles s pomožnim motorjem nadzira v okviru ostalih poostrenih nadzorov nad vozniki enoslednih vozil. Nadzori se izvajajo skozi vse leto, poudarek pa je seveda ob začetku sezone v spomladanskih mesecih,« je pojasnil Vinko Stojnšek z ljubljanske policijske uprave.
Anomalija v sistemu
A strokovnjaki opozarjajo, da je težav, ki jih povzročajo kolesa s pomožnim motorjem, bistveno več kot kaže uradna statistika. Ker zanje ni treba skleniti obveznega zavarovanja in jih registrirati, je lastnikom težko naprtiti škodo, ki jo povzročijo na drugih vozilih, po drugi strani pa je zaradi enakega vzroka tudi težko najti tatove teh prevoznih sredstev.
Inštruktor varne vožnje z Inštituta za civilizacijo in kulturo Andrej Brglez pravi, da kolesa s pomožnim motorjem predstavljajo anomalijo v sistemu. »Za cesto so s 25 kilometri na uro prepočasni, na kolesarsko stezo pa prav gotovo ne sodijo, čeprav se je hitrost koles zaradi številnih izboljšav v povprečju močno dvignila. V vedno večjem številu prihajajo tudi električni skuterji, zato se na majhnem prostoru srečujejo zelo različne hitrosti, kar zmanjšuje splošno varnost,« opozarja Brglez, ki meni, da bi morali ne glede na hitrost ločevati vozila na lasten pogon in tista, pri katerih ni vse v lastni sili.
Po njegovem prepričanju bi morali imeti upravljavci koles s pomožnim motorjem opravljen izpit in tudi obvezno zavarovanje, pa tudi čelado – kolesarski izpit in čelada sta trenutno obvezna le za otroke med 12 in 14 letom, kot pri običajnem kolesu. »Ker lahko vozniki vozijo brez čelade, je že sporočilo povsem napačno glede na to, da se zavzemamo, da bi se tudi za kolesarje uveljavila obvezna uporaba zaščite. Toda verjetno se s temi problemi nihče ne ukvarja, ker se jim zdi, da je to nekakšna obskurna kategorija. A to ni majhen problem, teh vozil je namreč vse več.«
Zanimanje med mladimi in »pijančki«
Na vprašanje, ali se število koles s pomožnim motorjem v Ljubljani povečuje, na ljubljanski policijski upravi ne znajo odgovoriti, prav tako ne razpolagajo s podatki, koliko tovrstnih koles sploh vozi po ljubljanskih ulicah. Ker koles s pomožnim motorjem ni treba registrirati, posledično ni točnih podatkov o njihovem številu, poudarjajo tudi na ministrstvu za infrastrukturo. »Iz evidence izdanih potrdil o skladnosti pa je razvidno, da je bilo v Sloveniji doslej izdanih 11.232 takšnih potrdil za vozila kategorije L1e z največjo hitrostjo 25 kilometrov na uro,« so nam pojasnili.
Vodja prodaje v trgovini TC Motoshop na Leskoškovi cesti v Ljubljani Bojan Oblak pravi, da v zadnjem času prodajo več močnejših skuterjev, s katerimi se ne sme voziti po kolesarski stezi. Po njegovih besedah je bil večji »bum« pred kakšnim letom ali dvema, ko so Piaggiov model ciao brez dokumentov uvažali iz Italije. »Sam kupcem vedno predlagam, naj kupijo skuter, ki ga je treba registrirati in zavarovati, saj se s tem izognejo številnim negativnim posledicam. Teh skuterjev, ki gredo do 25 kilometrov na uro, pa ljudje po navadi ne zavarujejo, tudi proti tretji osebi ne. Tako se zgodi, da se mulec zaleti v vrata porscheja, oče pa potem to plačuje vse življenje,« je potencialne težave slikovito opisal Oblak. Za kitajske skuterje, ki pri njih stanejo od 700 do 1000 evrov, se po njegovih besedah najbolj zanimajo mladi in »pijančki, ki ostanejo brez izpita«.