Po snegu še ne diši, a to smučarjev skakalcev ne ovira pri pripravi na novo sezono. Kot je že v navadi, skačejo v okviru poletne velike nagrade. Zadnji dve tekmi sta bili v Kazahstanu, da se večina raje pripravlja samostojno, pa zgovorno izraža podatek, da je bilo na startu le 36 skakalcev in so kvalifikacije odpadle. Med sedmerico Slovencev se je najbolj smejalo Jerneju Damjanu, ki je zasedel prvo in drugo mesto, drugi pa je tudi v skupnem seštevku, in sicer za Norvežanom Phillipom Sjoeenom. Na sporedu sta še dve tekmi, 28. septembra v Hinzenbachu in 4. oktobra finale v Klingenthalu.
Toda Ljubljančan se zaveda, da stopničke nimajo pravega pomena, če jih nato ne nadgradi takrat, ko je to najbolj pomembno – ko se začne sezona na snegu. »Ne želim ponoviti lanske sezone, ko sem poleti prav tako odlično skakal, nato pa imel pozimi velike težave. Zimske tekme pa so seveda veliko bolj pomembne. Malce sem razočaran, da tudi na drugi tekmi nisem zmagal in oblekel skupne rumene majice, toda z ravnijo skokov moram biti zadovoljen, toliko bolj, ker sem imel težave z zlomljenim čevljem,« je odkrit 31-letni skakalec, kateremu vsi priznavajo, da mu je bil talent za letenje po zraku (njegov rekord, dosežen v Planici, je 220,5 metra) položen v zibelko. Gene je podedoval po očetu Janku, nogometašu, znanemu po izjemni hitrosti, in mami Maruši, ki je igrala košarko in smučala.
Ljubitelj jadranja je bil pred dvema sezonama na zanesljivi poti, da konča športno kariero. Na 11 tekmah je bila točkovna bera ničla. Toda ni vrgel puške v koruzo, odločil se je za korenito spremembo, ki jo je udejanjil s pomočjo trenerja Simona Podrebrška. Spremenil je način vaj za raztezanje, znova je začel delati tudi poskoke, ki jih zaradi številnih poškodb kolena prej ni mogel. »S Simonom sva se dobro ujela. Spoznal sem, da ima prave ideje in znanje. Nisem več star 16 let, da bi preizkušal novosti. Trener vedno stremi k rešitvam, ki prinašajo napredek. Lepo je delati, ker je komunikacija dvosmerna. Z dosežki sem dobil potrditev, da je odločitev pravilna,« je bil prvo leto po spremembi zadovoljen novopečeni očka hčerke Niki, ki jo je dobil s pevko Tanjo Adamič - Tayo.
Zanimivo, da je specialist za moštvene tekme na svetovnih prvenstvih – ima tri bronaste kolajne – na poti do uspeha pogosto ubral svojo pot in iskal rešitve, ki pa se niso vedno izkazale kot posrečene. Tako je leta 2009 namesto s selektorjem Matjažem Zupanom treniral po svojem programu s finsko legendo Arijem Pekko Nikkolo, kar pa je bilo vse prej kot poceni, saj ga je plačeval iz lastnega žepa. »Sem človek, ki težko pade v vsakodnevno rutino. Pomembno mi je, da imam ob sebi trenerja, ki mu popolnoma zaupam in me žene do skrajnih meja,« je dejal mož v temno modri uniformi – zaposlen je v slovenski policiji – ki je v lanski sezoni v Saporu dosegel svojo prvo zmago v svetovnem pokalu, še dvakrat pa je končal na stopničkah.
Ostale uvrstitve slovenskih skakalcev v Almatyju: Matjaž Pungertar 11. in 5., Nejc Dežman 15. in 14., Cene Prevc 16. in 19., Robert Kranjec 17. in 16., Tomaž Naglič 18. in 15. ter Jurij Tepeš 19. in 18.
