V petek je bilo tesno in napeto, dan kasneje so bile večje razlike. Če bi bili bolj skupaj, bi bilo bolj zanimivo. Nisem pa videl nikogar, ki bi spočit pritekel v cilj. Zame sta tekmi prelomnica v vadbenih ciklusih. Končal sem bazični trening in tekme so kot nalašč za test. Imam dober občutek, da sem v stanju dobre osnovne pripravljenosti. Na tem bomo gradili naprej do zime. Zdaj še ne želim snega. Želim na visoki ravni začeti sezono, poskušal bom doseči dva vrhunca.
Bosta to domača tekma na Pokljuki decembra in svetovno prvenstvo ob koncu zime na Finskem?Bomo videli. Bistvo je, da pridem na zelo visoki ravni že na prve tekme sezone v decembru. Če pomislim na najboljšo sezono (4. mesto v skupnem seštevku leta 2013, op. p.), sem prepričan, da mi lahko uspe na visoki ravni tekmovati vso zimo. Bistvo skupnega seštevka svetovnega pokala je prav zelo visoka splošna raven in na to se pripravljam. Želim visoko.
Niste nastopili na letnem svetovnem prvenstvu v Sibiriji, od koder so kolegi in kolegice prinašali kolajne, niti na drugih revijalnih tekmah, čeprav so vas vabili?Po pravici povedano, nisem imel nobene tekmovalne želje celo pripravljalno obdobje. Muke zaradi težav z želodcem preteklo zimo pa tudi rama in vse drugo, vse to je naredilo svoje, da sem telesu pustil tekmovalni premor. Vedel sem, da ko bo telo čutilo, bom znova tekmoval.
V kateri smeri ste naredili največjo spremembo pri treningu?Vključil sem več treninga moči. Tudi program treninga je drugačen. Velika sprememba je bila narejena.
Kakšno je sožitje z glavnim trenerjem Urošem Velepcem? Spomladi je bilo veliko turbulentnih trenutkov v odnosu med tekmovalci in trenerjem.Dobro. Mislim, da ni slabše, kot je bilo prej.
Se bo dalo speljati skozi zimo brez vseh napetosti?Mislim, da ja. Tako mi tekmovalci kot spremljevalna ekipa imamo iste skupne cilje in v interesu nas vseh je, da delamo v tej smeri. Mogoče so se spomladi kakšne stvari narobe interpretirale, morda je bilo preveč gluhih telefonov, vse preveč se je spuščalo v ekstreme, kar ni bilo dobro za nikogar. Ne za nas ne za slovenski biatlon.
Na strelišču ni več trenerja Tomaša Kosa. Kako poteka strelski del treninga?Drugače je. Bi bilo dobro, če bi se Tomaš Kos vrnil, a to ni v moji moči. Sistem na strelišču deluje, kot smo se domenili. Pri vadbi se ravnam po svojih zamislih. Mislim, da sem dovolj star, da lahko nekaj odločam sam. S tekaškim programom vadbe je podobno. Vse je v mojih rokah. Zdi se mi, da je pomembno, da delam, kar mislim, da je prav. Če delam prav, pa bomo videli na tekmah. V tej fazi kaže, da sem na pravi poti.
Raztek po tekmi ste opravili z Janezom Maričem. Očitno vam ugaja, da bo vztrajal na lovskih stezicah?Seveda, danes je pokazal, da je nanj še vedno treba računati. Moje osebno mnenje je, da lahko še veliko prinese reprezentanci. Včasih določene kritike niso na mestu. Vsako točko pozimi je treba trdo prigarati, konkurenca je neizprosna, zato potrebujemo velike ljudi v ekipi. Ne moremo si dovoliti, da se takim odpovemo.
