Navsezadnje sta tako odgovor da kot odgovor ne predvidevala velike spremembe, potem ko je trojica iz Westminstra Škotom obljubila še več prenosa moči iz Londona na škotski parlament, če vendarle ostanejo v skupni državi. Kampanja za samostojnost je namreč – kot kampanja leta 1979, kot tista leta 1992 in tista leta 1999 – odprla vprašanja »redistribucije« naftnega bogastva in samostojnega upravljanja države prek davčne in fiskalne politike. In tako kot kampanje od prvega poskusa osamosvojitve naprej je dosegla obljubo večjih pooblastil. »Se vam ne zdi čudno, da so nasprotniki samostojnosti vse od napovedi referenduma aprila 2011 trdili, da je decentralizacija prinesla več moči škotskemu parlamentu, zdaj pa mahajo z nekim napol uradnim dokumentom, da bodo v primeru zavrnitve dali škotski vladi še večja pooblastila, skupaj s samostojnim načrtovanjem javne porabe in delno svobodo pri določanju davčnih stopenj? Ne gre le za paniko, gre za priznanje, da Škotska potrebuje samostojnost,« je v tednu pred referendumom dejal mladi Graeme Snedonn, ki je pomagal voditi kampanjo Yes.

Izid referenduma je sicer pokazal, da Škoti raje sprejmejo vrabca v roki kot goloba na strehi, ko sprejemajo življenjske odločitve, a Snedonnove izjave so se deloma izkazale za točne. De facto Škotska sicer ne bo samostojna, a če bo Velika Britanija držala obljubo, bo Edinburgh dobil v roke pomembne vzvode samostojne države, skupaj s samostojnim načrtovanjem javne porabe.

In medtem ko so škotski nacionalisti iz zgodbe prišli kot moralni zmagovalci, je druga stran izgubila precej. V obupnem poskusu obdržati zvezo je moral David Cameron obljubiti veliko, kar zadeva njegovo stranko, celo preveč, in te obljube bo moral zdaj Westminster izpolniti. Politični analitiki že opozarjajo, da Walles ne bo ostal tiho in da se bodo ponovno okrepili tudi pozivi na jugu, da tudi Anglija potrebuje svoj parlament, po vzoru škotskega. Prenos moči iz centra na »obrobje« ne more ostati le škotski privilegij. Nacionalno prebujenje zagotovo ne bo ostalo omejeno zgolj na ozemlje severno od Hadrijanovega zidu, s katerim so Rimljani skušali preprečiti vdore škotskih »vikingov« v Anglijo. Virus nacionalizma in opolnomočenja populusa se ni zmenil za ta zid in verjetno bodo že volitve maja prihodnje leto pokazale, ali so etablirane stranke našle antibiotik za škotski virus.