Nove nevarnosti radi pomanjkanja vagonov

Nedeljski »Slovenec« je poročal o velikem uspehu intervencije klerikalnih poslancev glede pomanjkanja vagonov. Med drugim navaja, da je bilo v petek na potu v Ljubljano 145 vagonov, v soboto pa 200, skupaj torej 345 vagonov. Informirali smo se na merodajnih mestih, če so ti vagoni že prispeli v Ljubljano, pa smo zvedeli, da jih še ni. Gotovo so se zopet kje na potu »izgubili«. Toda ne glede na to, ali so ti vagoni prispeli ali ne, pomeni pri obstoječem popolnem zastoju v prometu 345 vagonov ne mnogo več kakor kaplja v morje. Na drugi strani pa moramo ugotoviti, da se je baš v tekočem tednu stanje še poslabšalo in da se z vsakim dnem bližamo katastrofi.

Zlasti preti velika nevarnost naši industriji zaradi zastoja v dovozu premoga. Premogovniki dobijo vsak dan manj vagonov za nakladanje premoga in ne morejo industriji dobaviti najpotrebnejšega premoga za vzdrževanje obrata. Kakor nam poročajo iz Trbovelj, so delavci v ponedeljek ves dan čakali in je šele proti večeru prišlo nekaj vagonov.(…)

Dalje nam poročajo iz Trbovelj, da se je obratovanje v premogovnikih dosedaj le za silo vzdrževalo. Zastoj v dobavi premoga pa postaja od dne do dne večji. V početku septembra je bila Trboveljska premogokopna družba glede dobave premoga v zastoju za 25.000 ton, danes pa je v zastoju že za 40.000 ton ali 4000 vagonov.

Nevarnost pa ne obstoja samo glede obratovanja naših premogovnikov. Še težje posledice bi imelo pomanjkanje dovoza premoga za vso našo industrijo. Naša največja industrijska podjetja so že skoro popolnoma izčrpala zaloge premoga in bodo prav tako v kratkem prisiljena ustaviti obratovanje. Tisočem in tisočem delavcev preti torej nevarnost, da izgubijo svoj zaslužek. Njihova usoda visi tako rekoč na nitki. Tako izgleda »izboljšanje« prometa, ki so ga dosegli klerikalci s svojim vplivom v Beogradu.(…)

Jutro, 20. septembra 1928

Beograjčani večinoma brezplačno

V zadnjem času se zlasti glede na katastrofalno pomanjkanje vagonov čujejo upravičeni očitki zaradi slabe prometne politike, ki se vodi iz Beograda. Te prometne težkoče izvirajo brez dvoma odtod, da so na čelu prometnega ministrstva večinoma nestrokovnjaki. Naši prometni ministri pogosto niso imeli pojma o potrebah modernega prometa in le požrtvovalnosti posameznikov v pokrajinskih direkcijah in prometnega osebja je zahvaliti, da še ni prišlo do popolnega debakla.(…)

Pri potniških vagonih je torej skoro vsak drugi vagon pokvarjen. Stanje lokomotiv je naravnost obupno, kar dokazuje dejstvo, da se generalna direkcija železnic celo za interno porabo boji objaviti podatke. Ono malo število za promet sposobnih lokomotiv se izrabi do skrajnosti. Poleg tega pa se ponovno dogaja, da morajo posamezne direkcije pustiti v promet tudi nepopravljene lokomotive, kar ima za posledico, da se še bolj pokvarijo in da so poznejša popravila še dražja. Pri vsem tem pa prometno ministrstvo ne dovoljuje kreditov, da bi pravočasno pustilo popraviti lokomotive in vagone, ter celo vrši redukcije kreditov za delavske mezde in materijal v državnih železniških delavnicah.(…)

Najsramotnejše razmere pa vladajo glede ugodnostnih, večinoma pa brezplačnih voznih listkov. Poleg izdaje voznih olajšav, ki so predvidene v pravilniku, daje prometno ministrstvo tako zvane oporter-karte, ki veljajo za enkratno brezplačno vožnjo. Na tisoče takih brezplačnih voznih listkov se izdaja za strankarske svrhe, zaradi česar trpi država vsako leto ogromno škodo, zlasti ker se ti listki izdajajo samo za I. in II. razred.(…)

Na območju beograjske direkcije je bilo ugotovljeno, da se je povprečno vsak dan vozilo 7465 potnikov s plačanim, 3758 potnikov pa z ugodnostnim ali brezplačnim voznim listkom. Na teritoriju beograjske direkcije se vozi torej povprečno vsak tretji potnik z ugodnostnim ali brezplačnim voznim listkom.

Ne le, da Beograjčanom ni treba plačevati davkov, taks in trošarine, ampak oni se vozijo večinoma tudi brezplačno po železnici na račun prečanskih davkoplačevalcev.(...)

Dočim prometno ministrstvo za popravila vagonov in lokomotiv nima denarja, se brez potrebe nastavljajo ljudje, seveda pa ne pri nas ali na Hrvatskem.

To nam dokazujejo naslednje številke. Dočim ima zagrebška direkcija pri 1016 uradnikih le 269 služiteljev, ima beograjska direkcija pri 921 uradnikih nič manj kakor 752 služiteljev. Da so pri takih razmerah naše železnice pasivne in da se množe železniške nesreče (lani jih je bilo nad 300), ni čudno...

Jutro, 19. septembra 1928

Rudarji morajo proti svoji volji praznovati

Ljubljana. 21. septembra. Pomanjkanje vagonov je postalo v zadnjih dneh v Sloveniji tako občutno, da resno ovira ne samo izvozni promet, marveč tudi industrijsko produkcijo. Ne le izvozniki lesa in drugih produktov, marveč tudi trgovci so radi pomanjkanja vagonov za prevoz blaga v velikih zadregah in stiskah. Prav posebno občutno pa je pomanjkanje vagonov za premogovnike. Kljub večji potrebi premoga spričo bližajoče se zimske dobe je morala Trboveljska premogovna družbe v vseh svojih obratih zelo občutno skrčiti produkcijo, ker nima več prostora za spravljanje premoga.(…)

Slovenski narod, 21. septembra 1928