Ne vem, kaj jemljejo in za kakšno substanco gre, ne vem, ali je nevarna in ali ustreza strogim evropskim predpisom o količini halucinogenov, toda nobenega dvoma ni, da se gospodje inšpektorji iz Senior Labour Inspectors Comittee neverjetno dobro zabavajo. Leteči cirkus Montyja Pythona je v primerjavi s sestanki evropskega odbora višjih inšpektorjev dela resen kot tretji program Televizije Slovenija. Kot pravim, vse bi dal, da bi se lahko udeležil enega njihovih sestankov.
»Gospodje, dobili smo tisto poročilo Eurostata, ki smo ga zahtevali prejšnji mesec,« je tako začel gospod David Ashton iz Združenega kraljestva. »Zadeva je takšna: število zdrsov in spotikanj na delovnem mestu oziroma padcev delavcev na ravni površini je doseglo petnajst odstotkov vseh nesreč, ki vodijo v izostanke delavcev z dela, daljše od treh dni. To je, samo trenutek, da preverim, povečanje za en odstotek glede na podatke iz leta 2005.«
»Nekaj moramo ukreniti, to je strašno,« je smrtno resno vzkliknil Iyes Calvez iz Francije. »Ljudje nam padajo na ravnih površinah, za božjo voljo!«
»Predlagam, da se s posebno uredbo na ozemlju EU prepovedo vse ravne površine,« se je javil k besedi Slovenec Franc Rančigaj.
»Tako je,« se je strinjal švedski član odbora Mikael Sjöberg. »Lahko bi recimo iz evropskih skladov spodbudili gradnjo umetnih ovir, ležečih policajev, klančin, podestov, nizkih zidov, stopnic in dvigal.«
»Ne govorite neumnosti, dvigalo je ravna površina,« ga je popravila vedno natančna Gertrud Breindl iz Avstrije.
»Gospodje!« je zavpil gospod Ashton. »Bodimo konstruktivni. Malo sem razmišljal in predlagam, da sprožimo akcijo preventive padcev na isti ravnini.«
»Treba je biti bolj precizen,« se je spet oglasila vedno natančna Avstrijka. »Preventiva zdrsov in spotikanj v ravnini gibanja.«
»Definirajmo najprej razliko med zdrsi in spotikanji,« je razumno predlagal Belgijec Paul Tousseyn.
»Nič lažjega,« se je oglasil Čeh Rudolf Hahn. »Do zdrsa pride zaradi nenadnega zmanjšanja oprijema spodnjega dela obutve na podlagi, po kateri se oseba giblje, zaradi česar se začno noge premikati hitreje od zgornjega dela telesa, medtem ko do spotikanja pride zaradi stika noge z oviro na ravni površini, pri čemer se zgornji del telesa po inerciji premika naprej. Lahko torej rečemo, da gre za zdrs, ko je spodnji del telesa hitrejši od zgornjega, za spotikanje pa, ravno obratno, ko je zgornji del telesa hitrejši od spodnjega.«
»Neumnost!« se je razburila Poljakinja Iwona Hickiewicz. »Na ravni površini po definiciji ni ovire, to potem ni ravna površina. Česa takega, kot je spotikanje na ravni površini, ni, to je oksimoron!«
»Ovira na ravni površini ni nujno integralni del površine,« se je branil Čeh. »Lahko je tudi premična ovira.«
»Predlagam kompromis,« ju je spet prekinil razumni Belgijec. »Naj se v predlog vnese definicija spotikanja kot 'stik noge z oviro v ravnini gibanja'.«
»To se mi zdi okej,« se je spravljivo strinjala Poljakinja.
»Odlično, torej pošljemo evropski komisiji predlog široke akcije inšpekcijskega nadzora delovnih površin z naslovom Preventiva zdrsov in spotikanj v ravnini gibanja,« je sklenil gospod Ashton, pospravil dokumente v torbo, vstal in si zapel suknjič. »Gospodje, bilo je zelo dobro. Prisežem, to je močnejše od sesalnikov!«
Vse bi dal, da bi lahko bil na sestanku odbora višjih inšpektorjev dela, na katerem so sprejeli dokument z uradnim naslovom Preventiva zdrsov in spotikanj v ravnini gibanja, skupaj s smrtno resnimi statistikami Eurostata o padcih z višine in na ravni površini ter preciznima definicijama zdrsa in spotikanja, vključno z »zmanjšanjem oprijema spodnjega dela obutve na podlagi«, »stikom noge z oviro na ravni površini«, »hitrostjo spodnjega dela telesa« in »inercijo zgornjega«.
Legendarna družina Montyja Pythona je imela genialen skeč z ministrstvom za smešno hojo, a ta koncept je neprimerljivo bolj zajeban: evropska komisija je brez obotavljanja sprejela predlog odbora in naložila inšpekcijski nadzor delovnih površin v članicah EU, ki tako že pet mesecev poteka – tega niste vedeli – tudi v Republiki Sloveniji.
Pet mesecev menda slovenski inšpektorji za varnost pri delu iščejo nekakšno ravno, gladko površino, v vsej alpski Sloveniji so na koncu našli vsega dve, obe skupaj manjši od štiri tisoč kvadratov: edini do sedaj znani primeri zdrsov in spotikanj na ravni površini v Sloveniji so zabeleženi na tekmah hokejistov Olimpije in Jesenic. Slovenskemu hokeju je, bogme, odklenkalo, ko bodo šokirani člani odbora višjih inšpektorjev dela videli tisti gladek, raven led v Tivoliju in Podmežakli.
Vse bi torej dal, da bi se lahko udeležil enega njihovih sestankov. Ne vem, za kakšno substanco gre, ampak jaz bi tudi.