Z današnjim dnem bodo lahko kolesarji s povsem mirno vestjo vozili po ljubljanskem parku Tivoli – od parkirišča pri bazenu do nadvoza nad cesto 27. aprila –, saj pri tem ne bodo več tvegali, da bi jim pristojni organi prisolili kazen v višini 160 evrov. Mestna občina Ljubljana bo namreč ob 17. uri predala namenu novo kolesarsko stezo, ki poteka vzporedno z obstoječo potjo za pešce. Široka je tri metre, dolga 600 metrov, od parkovne površine pa jo ločujejo granitne kocke. Na mestni občini bodo za projekt odšteli okrog 160.000 evrov.

Po PST lahko drvijo, po Tivoliju ne

A po drugih poteh v Tivoliju bodo kolesarji še naprej nezaželeni, saj odlok o krajinskem parku Tivoli, Šišenski hrib in Rožnik na tem območju prepoveduje kakršen koli promet. Prometno ureditev na posameznih območjih ureja upravljalec, v konkretnem primeru mestni oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, ki vodi kataster postavljenih prometnih znakov. Tam so nam povedali, da je kolesarjenje dovoljeno povsod tam, kjer z ustrezno prometno signalizacijo ni prepovedano.

To pomeni, da se lahko kljub prav tako številnim sprehajalcem in pohodnikom kolesarji nemoteno vzpenjajo in spuščajo po poteh na Rašici, Golovcu, Šmarni gori in drugod. Paziti morajo le, da v skladu z najnovejšo novelo zakona o ohranjanju narave, ki je ukinil dosedanjo uredbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, vozijo po utrjenih poteh. Zanimivo, kolesarji lahko v Ljubljani neovirano drvijo tudi po Poti spominov in tovarištva (PST), kjer med drugim kar mrgoli mamic z otroškimi vozički in pasjih sprehajalcev. Zakaj obstajajo razlike med območji, kjer je enaka frekvenca sprehajalcev, na mestni občini niso pojasnili.

Ločevanje je zgrešen koncept

Zakaj se sme na primer po PST kolesariti, po Tivoliju pa ne, ni jasno niti Katarini Otrin iz društva za sonaraven razvoj Focus, ki sicer meni, da je že jedro zasnove, ki ločuje kolesarje in pešce, zgrešeno. »Pešci in kolesarji bi se morali naučiti sobivanja. Če so kolesarji na površini, kjer so tudi pešci, morajo zaradi najšibkejših udeležencev v prometu enostavno prilagoditi hitrost. Če bi to pravilo kolesarji ponotranjili, ne bi bilo nobenih težav. Torej, namesto da se venomer uvajajo nekakšne omejitve in se trošijo energija, čas in denar za vzporedne kolesarske poti, kjer res niso potrebne, bi se lahko vse to namenilo za (pre)vzgojo kolesarjev,« je prepričana Otrinova. Glede nove kolesarske steze v Tivoliju pa meni, da bi bila ta – če že govorimo o nujnosti samostojne kolesarske steze – veliko bolj potrebna na odseku, kjer sprehajalna pot prečka Jakopičevo sprehajališče, in še toliko bolj na klančinah, ki vodijo v podhod pri Moderni galeriji. Po njenem mnenju bo namreč ločena kolesarska steza kolesarjem dovoljevala večje hitrosti, kar pa lahko privede do hujših posledic, ko se bosta pešpot in kolesarska pot ponovno združili oziroma križali.