Vsaka gastronomska regija Slovenije je prepoznavna po številnih sladicah, saj ima naša dežela bogato slaščičarsko dediščino. Istra ima hroštole, figov hlebček in miške, Prekmurje prekmursko gibanico, Haloze haloško gibanico, Trojane krofe, Bled kremne rezine, Ljubljana torto ljubljana... In kateri je najslajši del Slovenije, kje pripravijo največ slaščic? Morda ravno v Kopru, ki gosti prireditev Sladka Istra, kjer bodo obiskovalci lahko okušali skoraj 400 različnih sladkih izdelkov. Največ sladkih izdelkov sicer v Sloveniji izdelajo v Skupini Žito, pod znamkami, kot sta Gorenjka in Šumi. Slovenci smo sladkosnedi, po statističnem letopisu Slovenije za leto 2012 posamezen državljan Slovenije poje 6,6 kilograma čajnega peciva in piškotov na leto. Lani je po podatkih organizatorjev prireditev Sladka Istra v dveh dneh obiskalo okoli 30.000 obiskovalcev in toliko jih pričakujejo tudi v soboto in nedeljo.

Oddaje so lahko dvorezen meč

So številni kuharski resničnostni šovi in televizijski kuharji (znova) popularizirali tudi peko in pripravo slaščic? »Popularizacija kuhanja in peke prek resničnostih šovov do neke mere seveda pripomore k večji priljubljenosti peke in priprave slaščic ter zvišuje povpraševanje po gostinskih poklicih, lahko pa jih tudi razvrednoti. Sicer pa peka, v nasprotju s kuho, ni vsakdanja in jo pogosteje povezujemo z bolj svečanimi dogodki in prazniki. Vsekakor pa opažamo porast zanimanja pri izdelovanju slaščic, kot tudi ugotavljamo, da je vse več mladih, ki se odločijo za kuharski poklic,« odgovarja Tamara Kozlovič iz Turistične organizacije Koper.

Strokovna komisija natečajev Najizvirnejša sladica Istre in Naj torta Sladke Istre je bila letos enotna. Sestavljali so jo predsednik komisije za naj torto Janez Bogataj, predsednica komisije za najizvirnejšo sladico Istre Ksenija Krajšek Mahorčič, Naser Gashi, Alenka Kodele, Tamara Poklar Vatovec in Sašo Dravinec. Komisija je ocenjevala 17 sladic in devet tort. Za najizvirnejšo sladico Istre 2014 so razglasili sladico manfiore, ki so jo pripravili v Adrii Ankaran. Zlato hroštolo so si prislužili tudi na Kmetiji Maršič s sladico tris figovih balc, medtem ko so srebrno hroštolo prejele naslednje sladice: figo istriano (restavracija Venezia, Škofije), figaré (čokoladnica Tramontana) in fige v refošku (restavracija Ošterija, Portorož).

Med tortami je slavila »torta sz orta«, ki so jo pripravili v hotelu Žusterna (Terme Čatež) – prejela je naziv naj torta Sladke Istre 2014. Srebrno odličje so si za torto sladki maraton prislužili tudi gostitelji odprtja, Adria Ankaran. Bronasto odličje so prejele štiri torte, in sicer foresta incantata (Antica Trattoria Primavera), figolada (čokoladnica Da Ponte), torta ljubljana (Sapra) in pinjola (slaščičarna Klasika).

Najbolj priljubljen sladki muškat

Nagrade so podeljevali tudi za sladko vino. Med osemnajstimi vzorci muškatov, prijavljenih na natečaj Muškat Sladke Istre 2014, ki jih je ocenjevala strokovna komisija (Tamara Rusjan kot predsednica komisije, Majda Brdnik, Barbi Močivnik, Tilen Praprotnik in Darko Cerkvenik), je slavil Pucer z Vrha z vinom »dusca sez levanta« (rumeni muškat, letnik 2013), takoj za njim sta si najvišji oceni komisije prislužili kmetiji Mahnič (muškat rose, Portorož, 2012) in Slavec s Kocine (rumeni muškat, 2012).

Slovenija sicer velja bolj za deželo »suhih« vin – kako pa gredo Slovencem po grlu sladka vina? »Slovenci imajo radi sladka vina, ki sicer veljajo za tako imenovana damska vina. Sladko vino gre odlično z roko v roki s sladicami in opažamo, da je ta tandem vedno bolj priljubljen. Najbolj prodajano sladko vino v Sloveniji, sladki muškat, pa prihaja ravno iz slovenske Istre, iz kleti Vinakoper. Sladka vina se tradicionalno najbolj podajo k sladkim jedem, posladkom, torej sladicam. Vendar pa se pijejo tudi ob aperitivih in prav tako ob jedeh, kot so gosja jetra, ali pa ob sirih s plemenito plesnijo. V Sloveniji so med sladkimi vini razširjene različne sorte, za Istro je najbolj značilen rumeni muškat, znana pa so tudi sladka predikatna vina različnih sort,« še pojasnjuje Tamara Kozlovič.