»Večji megalitski krog, kot je pod Krnom, je stal v Bavščici, vendar je danes viden samo še njegov del. Megalitske kroge so pred 5000 do 3000 leti gradili po vsem svetu, njihov namen pa je bil enak,« pravi Tolminec Jože Munih, upokojen strojni inženir, radiestezist, raziskovalec svetišč in zdravilnih vodnih izvirov.
Na pobočju dvatisočaka Krna so med prvo svetovno vojno potekali najbolj krvavi boji. Potresa v letih 1998 in 2004 sta s podori, zdrsi blokov, skal in zemeljskih plazov spremenila njegovo pobočje, megalitski krog pa naj bi se ohranil stoletja, celo tisočletja. »Prva svetovna vojna je marsikaj uničila. Vendar menim, da so še neodkrita megalitska svetišča, ki se nam še niso pokazala. Vsekakor na teh mestih ostane energijski zapis, ki ga je mogoče po radiestezijski metodi odčitati z nihalom,« je prepričan Munih.
Krnski megalitski krog je povsem po naključju odkril nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak, med pregledovanjem diapozitivov iz dokumentacije o etnološki dediščini na pašnih planinah Julijskih Alp. Zaraščenega z grmičevjem, med planinsko stezo in traktorsko potjo, se ga uničujoča vihra prve svetovne vojne, ki je porušila hleve in stanove na planini ter z granatami spremenila podobo krnskega pogorja, ni dotaknila. Kmalu so pod kravjimi nogami našli kamene artefakte, prve indice poznokamene in zgodnje bronaste dobe, kameno orodje in fragmente lončenine. Na prvi pogled je krog videti kot opuščena ograda za živino. Geologi so s pomočjo korozijskega preoblikovanja skal ocenili, da so krog postavili pred približno 5000 leti.
Podobnost s Stonehengeem
Za premer kroga in medsebojno oddaljenost skal so graditelji uporabili mnogokratnike števila pi, enako kot v Stonehengeu. Širina elipse tako meri 31,4 metra, kar je desetkratnik števila pi. V sredini kroga so postavljeni štirje kamni, pravilno orientirani na vse štiri strani neba. Na gornji strani kroga je zgrajena kamnita tetiva, ki je od gornjega loka krožnice oddaljena 3,14 metra in naj bi predstavljala prostor za svečenika. Znotraj kroga tla niso humusno-ilovnata kot na pašnikih v bližini, temveč je pod rušo peščeno nasutje. Podoba krnskega kroga se tako po velikosti kot po tlorisu in notranjem robu skoraj popolnoma ujema z znanim krogom iz Casterigga v Angliji.
Jože Munih z nihalom raziskuje zdravilne zemeljske energije. Na krajih znanih svetišč, kjer naj bi narava izžarevala posebno močno energijo, so te izmerjene v razponu od 50 milijonov do 250 milijonov enot po Bovisu. V krnskem krogu je izmeril povprečno energijo milijon enot po Bovisu.
»Energijske značilnosti znamenitega Stonehengea in drugih krogov, ki jih še raziskujem, so si zelo podobne. Krog je v osnovni funkciji služil kot koledar, zdravilišče in svetišče. V njem so izvajali obrede s priporočili prednikom in naravnim silam. Vemo, da vsakdo zboli zaradi svojih napak. Zdravila ali energije so samo pomočniki v procesu zdravljenja. Energija v krogu ima takšno zdravilno moč,« razlaga Munih.
Žarek na zimski solsticij
V krožnici kroga sta dva izrazito večja kamna. Prvi sončni žarek 22. decembra, na dan zimskega solsticija, posije med njima natančno v sredino kroga. Prav tako posije prvi lunin žarek ob polni luni junija ob letnem solsticiju.
Podlago terena, na katerem je postavljen krnski megalitski krog, gradijo pisane flišne kamnine kredne starosti, ki so tankoplastnate in sestavljene iz različno obarvanih laporovcev, laporskih apnencev, apnenčevih breč, redkeje glinavcev in peščenjakov.
»Urejenost apnenčastih blokov, ne glede na njihovo velikost, opazujemo le na območju kroga. Na severni in južni strani je krog neprekinjen, na vzhodnem in zahodnem delu oboda pa opazujemo prekinitev v obliki dveh približno enako velikih notranjih vrzeli z večjima blokoma na straneh. Notranji del kroga pokriva drobnejši apnenčev grušč, kar kaže, da je bil krog očiščen večjih kaotično razporejenih blokov. Najdemo pa znotraj kroga več smotrno razvrščenih večjih apnenčevih kamnov in blokov. Pozornost zbuja nakopičenje velikih apnenčevih bokov na jugozahodnem obodu, vendar zunaj kroga, ob kolovozu. Podobnega nakopičenja blokov ne opazimo nikjer drugod v bližnji ali širši okolici,« razlaga upokojeni profesor geologije iz Idrije Jože Čar.
Kdaj natančno so zgradili krog in uredili pravilno razporeditev kamnov ter blokov znotraj njega samo z geološko-pedološkim opazovanjem, brez dodatnih širših premislekov in raziskav ni mogoče soditi.
Krog najpomembnejši prasimbol
»Gotovo pa je razporeditev že zelo stara,« pojasnjuje Čar. Pri testnih pregledih tal na južnem obrobju kroga so opazili na spodnjih površinah blokov, ki gradijo obod kroga, značilne korozijsko oblikovane zaokrožene žlebičaste oblike. Kemijsko raztapljanje apnenca lahko nastopi zaradi deževnice, ki vsebuje agresivno ogljikovodikovo kislino, ali pa zaradi kemijskega raztapljanja v tako imenovani podtalni coni na stiku apnenca in sedimenta oziroma prsti. »Glede na stanje na terenu lahko sklepamo, da so bili bloki, ki sestavljajo krog, nameščeni v današnjo lego pred nekaj tisoč leti,« ugotavlja Čar.
Kaj natančno naj bi predniki »skrili« v skale in kamenje, je težko reči. Morda gre za energijo, povezano z njihovim verovanjem v svetlobo sonca, ki so jo lovili v kamnite kroge in častili, za njihovo navezanost na zemljo in razumevanje naravnih zakonitosti. Opazovali so poti Sonca in Lune v letnih časih ter v času, ko še niso poznali pisave, očitno oblikovali podobo današnjega koledarja.
Znotraj prazgodovinskih megalitskih krogov, predkrščanskih posvečenih prostorov, so na Irskem zgradili prve krščanske cerkve. S krogom ograjene cerkve najdemo tudi pri nas. Krog predstavlja najpomembnejši prasimbol starih kultur, ki simbolizira večno gibanje, popolnost, kozmično urejenost. Prvo dokumentirano izročilo o skrivnosti kroga je 4000 do 5000 let star sumerski ep o Gilgamešu, ki mu je božji glas naročil, naj naredi krog oziroma ris, stopi vanj in tako reši sebe in svoje imetje. Risanje risa pozna tudi slovensko ljudsko izročilo. Ljudje so stopali vanje, da bi se obvarovali pred hudim duhom ali da bi izvedeli stvari, ki so bile drugim skrite.
