Stanje na prostorskem, stanovanjskem in okoljskem področju bremenijo leta zanemarjanja, kratkovidnih posegov in gašenja le največjih požarov tudi z nepremišljenimi potezami. Področni strokovnjaki vsi po vrsti ugotavljajo, da nam na teh področjih že leta manjkajo celovita vizija, prioritetni cilji in finančno podprti ukrepi za njihovo uresničevanje. Posledice niso abstraktne, prav zdaj se recimo zaradi nepremišljenega urejanja voda spet soočamo z veliko škodo, psihološkimi stresi in stiskami ljudi ob poplavah.

Bodočega ministra oziroma ministrico za okolje in prostor čaka veliko dela. Na določenih področjih država recimo sploh ne ve, kakšno je stanje v državi. Strokovnjaki za stanovanjsko politiko že leta opozarjajo, da se vladi ne sanja, koliko, kje, za koga in kakšna stanovanja potrebujemo. Že dve leti čakamo na analizo stanja okolja, meritve onesnaženosti tal niso zadostne in ne zagotavljajo dovolj podatkov, geodetska uprava še vedno spravlja v red prostorske evidence, evidence črnih gradenj pa sploh še nimamo.

EU proti Sloveniji z 20 odprtimi postopki

Še manj so bile vlade doslej odločene, kam bi Slovenijo v prihodnjih letih želele popeljati. Kljub vse večjim težavam s poplavami in sušami že več let čakamo na strategijo upravljanja voda, Slovenija kot ena redkih evropskih držav nima podnebne strategije oziroma načrta za omilitev podnebnih vplivov pri nas, nacionalni program varstva okolja čakamo že dve leti, nov nacionalni stanovanjski program pa že pet let, zaradi česar tudi nismo mogli črpati nekaterih evropskih sredstev, ki bi nam omogočila predvsem obnovo neprofitnih stanovanj. Prav vsi področni strokovnjaki opozarjajo na zastarelo, zaradi nepremišljenih posegov izmaličeno ali ob okoli 500 okoljskih predpisih nepregledno zakonodajo. Ta tudi ni usklajena z evropskimi predpisi, kar je eden od razlogov za kar 20 odprtih postopkov evropske komisije proti Sloveniji na področju okolja in prostora, ki se lahko končajo z visokimi denarnimi kaznimi.

Ker so prostorske in okoljske teme neločljivo povezane z vsemi drugimi resorji in interesi (gospodarstvom, financami, prometom, infrastrukturo, kmetijstvom...), se bo novo ministrstvo moralo lotiti povezovanja z njimi v celovito upravljanje prostora in okolja, torej trajnostno družbo. Takšno povezovanje od slovenske vlade zahteva tudi EU, če želi naša država priti do 3,3 milijarde evrov, ki so ji iz evropskih skladov na voljo v novi finančni perspektivi 2014–2020. S pomočjo pametne specializacije, ki jo evropska komisija tokrat prvič zahteva od članic, naj bi država denar usmerila v nekaj ključnih projektov, ki bodo spodbudili tako zeleno obarvano gospodarsko rast kot prehod države v trajnostno družbo.

Z obrobja v središče

Medtem ko EU okolju prijazen in prostorsko pameten razvoj Evrope postavlja v središče svojih politik, slovenski področni strokovnjaki novo nastajajočo vlado pozivajo, naj te teme vendarle spravi s političnega obrobja in jih ne obravnava več kot coklo slovenskega razvoja.

Da se bo ta preskok v mišljenju zgodil, po njihovem potrebujemo močno in odločno politično osebnost, ki bo ob sebi sposobna zbrati kakovostno ekipo, da bo predvsem na okoljskem delu ministrstva znala strokovno okrepiti zaradi varčevanja zdesetkano kadrovsko zasedbo in hkrati sanirati leta kadrovanja po družinski in strankarski liniji. Prav tako se bo morala lotiti dobro organiziranih vplivnih skupin, ki so v preteklih letih političnega in strokovnega »brezvladja« tako na okoljskem kot prostorskem področju uspele uveljaviti svoje interese tako pri pisanju zakonodaje kot pri porabljanju javnih sredstev (glavnina denarja iz vodnega sklada na primer je šla za gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi, čeprav naj bi z njim zagotavljali protipoplavno varnost vseh državljanov).

Pri tem brez absolutne podpore mandatarja Mira Cerarja tako kot pri nobenem drugem velikem projektu ne bo šlo. Podpisani koalicijski sporazum nakazuje, da se vladne stranke s Cerarjem na čelu zavedajo težav in potreb okoljskega in prostorskega resorja. Področju okolja obljubljajo kadrovsko popolnitev in finančno okrepitev, odpravo starih bremen, protipoplavne ukrepe na celotnem območju države, zapis pravice do pitne vode v ustavo. Tudi na področju prostora pa še prenovo zakonodaje in uskladitev z evropsko ter učinkovitejše postopke tudi z vzpostavitvijo enotne točke za investitorje Vse na enem mestu.

O NEK 2 nima mnenja

Te cilje mandata je na včerajšnjem parlamentarnem odboru za infrastrukturo, okolje in prostor predstavila tudi ministrska kandidatka Irena Majcen, ki pa je hkrati dala vedeti, da se mora o marsičem še podučiti. Na poslanska vprašanja je bolj kot z rešitvami odgovarjala z opisovanjem stanja oziroma obljubami, da bo (po temeljiti analizi) ukrepala. Ob tem je poudarila, da je ministrstvo kadrovsko v zelo slabi kondiciji, zato se vsega naenkrat ne bo moglo lotiti. »Postaviti bo treba časovnice vsaj za nujne stvari.«

Majcnova je poslancem med drugim še razkrila, da o gradnji drugega bloka krške jedrske elektrarne nima mnenja, tako kot ne o uvedbi plačila kavcije za vračljivo embalažo po hrvaškem vzoru, posebno službo za podnebne spremembe pa bo spet obudila v življenje, če obstoječi strokovnjaki na Agenciji RS za okolje ne bodo dovolj. Pozna tudi stanovanjske zadruge, toda ni prepričana, da bi princip poslovanja brez dobička v današnji družbi deloval. Zaslišanje je bilo naporno, je po treh urah in pol dejala Majcnova in poslance prosila za malo odmora. Deset od petnajstih poslancev je njeno predstavitev, v kateri je kot eno svojih prednosti izpostavila, da je operativka, nazadnje ocenilo kot ustrezno.