Tudi na tem robu sveta smo del globalnega spreminjanja vremena, morda tako imenovanih podnebnih sprememb ali pač zgolj nekih sprememb. Ali so te spremembe nastale zaradi družbe, ki je energetsko odvisna od ogljika, morda zaradi metana, ki ga tvori družba mesojedcev, ali zgolj zaradi »naravnega« stanja Zemlje oziroma vesolja, je pravzaprav brezpredmetno. Dejstvo je, da je v takih razmerah oteženo kmetovati.
Kako in ali sploh naprej? Nekaj vinogradniških tehnoloških rešitev obstaja. Problem je, da v predsezoni pravzaprav ne veš, ali se boš v sezoni boril s sušo ali močo, s pomanjkanjem vode ali s poplavami. Biti pripravljen na vse možne ekstremne situacije je s tehnološkega vidika dokaj težko, če že ne nemogoče. Vsekakor pa vsi ti ukrepi še dodatno dražijo pridelavo.
Nič pač ni več enostavno v tem prostoru in času. Na srečo imamo na vseh ravneh, od lokalne do državne, pripravljeno strategijo, ki vključuje vse možne scenarije spreminjanja podnebnih dejavnikov ter vplive na življenje in delo kmeta – pridelovalca. In meščana – kupca. Lepo je vedeti, da so državni in lokalni uradniki servilni in prijazni, da poskušajo postopke pridobivanja soglasij in podobnih dokumentacij poenostaviti, saj jim je kristalno jasno, da bodo zgolj investicije prilagodile in pognale kmetijstvo oziroma gospodarstvo; da so v službi gospodarstva, saj njihova plača prihaja od tam.
Dobro jutro.
