Slovenjgraška bolnišnica, ki zaposluje 726 ljudi, se že od marca lani spopada z visokim deležem opravljenih, ne pa tudi plačanih nadur. Podatki iz evidenc kažejo, da se je največ srednjim, pa tudi diplomiranim medicinskim sestram do zdaj nabralo 23.000 tovrstnih nadur, ki pa zaradi varčevanja nikoli ne bodo plačane. Jih pa, v skladu z možnostmi, počasi koristijo. A kot kaže, vsem to ni pogodu, saj se bojijo morebitnega odpuščanja. Drugače je težko razumeti, čemu bi nekateri predstojniki podatke o tem skrivali oziroma z njimi manipulirali.
Prav to je namreč ob poostrenem nadzoru ugotovil direktor bolnišnice Janez Lavre, ko je vzel pod drobnogled oddelek interne medicine ter oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo. »Kljub jasnim, pisnim navodilom s strani vodstva vsem, ki delajo razporede, nekateri predstojniki in glavne sestre teh niso spoštovali, zato bodo proti njim v kratkem sproženi tudi ustrezni postopki, ki jih omogoča delovnopravna zakonodaja,« je napovedal Lavre. In najavil, da bo v kratkem formirana ekipa, ki bo po tem, ko bo prejela vse podatke z oddelkov o staležih, te vnesla tudi v elektronsko obliko, kar pomeni, da bi morale biti ob reorganizacijskih spremembah in poostreni kontroli v roku enega leta nadure odpravljene, s tem pa tudi problem, ure pa tudi izkoriščene. Dodal je, da večina zaposlenih navodila upošteva in ure koristi, vsi pa ne.
»Nekateri žal ne razumejo, da so strokovni standardi eno, plačani normativi pa drugo. In dokler nam Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ne prizna opravljenega dela, se drugače ne da delati. In ko smo opravili nadzor na enem od oddelkov, smo ugotovili, da bi ob upoštevanju zasedenosti pacientov in programa, ki so ga morali opraviti določenega dne, lahko trije zaposleni koristili nadure. In če bi tisti, ki delajo razporede, to delo opravljali z vso skrbnostjo, do tega ne bi prišlo,« je še dejal Lavre. In zagotovil, da kljub temu večjega odpuščanja ne predvideva. »Delo je pri nas organizirano optimalno, preštevali pa se bomo šele, ko bodo enkrat znani standardi in normativi, ki bi jih ZZZS moral pripraviti po sklepu vlade že leta 2011 in 2012,« je še dodal. In ob tem spomnil še na podcenjenost bolnišnice, saj enake storitve v vseh slovenskih bolnišnicah niso enako ovrednotene, oziroma plačane.
Ker bolnišnica ni bila uspešna na arbitraži, kjer so skušali utemeljiti vedno večje potrebe bolnikov, se bodo na Koroškem čakalne dobe pri operacijah krčnih žil, kile in debelosti ter preiskavah z magnetno resonanco, še povečevale. Je pa Lavre zadovoljen, da je gradnja novega urgentnega centra praktično pri koncu. »Že oktobra načrtujemo, da bo opravljen tudi tehnični pregled, obenem pa izdano tudi uporabno dovoljenje za helioport. In v teh dneh že nestrpno pričakujemo tudi poskusni pristanek helikopterja,« je še dejal Lavre.
