In prav jame so zaslužne za nastanek sira, saj so domačini že davno tega odkrili, da se sir odlično stara v jamah, kjer je stalna temperatura in vlažnost. Ne vedo sicer, kdaj natančno so sir začeli proizvajati. Menijo, da so proizvodnjo sira v te kraje prinesli Rimljani, ki so se je mimogrede naučili v Franciji. Ve pa se, da je leta 1170 kralj Henrik II. kupil 4640 kilogramov sira iz Cheddarja, tako da velja, da ga izdelujejo od 12. stoletja dalje. Tudi Elizabeta I. je imela rada čedar in je o njem zapisala, da je »najbolj čislan med siri«.
Sir je postal slaven med drugo svetovno vojno in po njej, ko je britanska vlada vse viške mleka predelala v čedar. Seveda ta še zdaleč ni bil tako okusen kot tradicionalno izdelani sir. Ta naj bi bil po besedah enega najbolj znanih sirarjev iz 19. stoletja »čvrst v teksturi, a mehak v značaju«. Tradicionalno je bledo rumene barve, a sedaj ga v industrijski proizvodnji porumenijo. Ironično je, da je največji svetovni proizvajalec sira čedar ameriški prehrambni koncern Kraft. Zato sedaj večina ljudi ne pozna več dobro zorenega, v platno zavitega čedarja iz jam, temveč žarko rumenega, na lističe narezanega v pakiranju za toast.
