Preizkusi, ki so jih izvedli, so bili načeloma enaki kot v lanskem letu. Pri peletih so ugotavljali vsebnost vode, delež pepela, preverili so njihovo mehansko obstojnost in gostoto nasutja. Glede na izkušnje strokovnjakov, ki so jih potrdili tudi rezultati lanskega testa, tokrat pri peletih niso posebej preverjali kurilne vrednosti, saj je odvisna predvsem od vsebnosti vode.
Štirje vzorci so bili neustrezni
Kljub spodbudnim rezultatom testa tudi letos štirje vzorci (vsaj pri enem kriteriju) niso ustrezali zahtevam evropskega standarda EN 14961-2, kar pomeni, da so neustrezni. Pri dveh vzorcih (Forest Pellet in Pellets di prima categoria, Brucciolo) so izmerili premajhno gostoto nasutja, pri peletih Matelda iz čiste bukve je po izgorevanju ostalo bistveno preveč pepela, peleti Gatis Extra pa so imeli preslabo mehansko obstojnost. Pri tem vzorcu (na lanskem testu se je izkazal za kakovostnega, pa tudi letos je pri drugih kriterijih dobil dobre ocene) velja poudariti, da je bilo mogoče v vreči že na prvi pogled opaziti različne pelete, kar bi lahko pomenilo težavo pri polnjenju.
Na drugi strani kakovostne lestvice sta se znašla dva vzorca, ki po vseh kazalnikih ustrezata najvišjemu kakovostnemu razredu A1. Peletom avstrijske znamke Schweighofer, za katere smo že na lanskem testu ugotovili, da so kakovostni, so se letos pridružili še peleti Forest Premium s praktično enakimi značilnostmi in zato tudi z enako skupno oceno. Oba vzorca sta označena s certifikatom En Plus, podrobno preverjanje številke certifikata pa je pokazalo, da pelete obeh znamk izdelujejo v isti romunski tovarni. Je pa pomenljivo, da stane vreča peletov Forest Premium dober evro več kot vreča Schweighoferjevih.
Med kakovostnejšimi tudi slovenski peleti
Ta dva vzorca sta edina, ki po vseh merilih sodita v najvišji kakovostni razred A1. Temu razredu pa se je zelo približal tudi hrvaški vzorec z italijanskim nazivom Pellet di puro legno vergine, ki je razred A1 zgrešil le zaradi nekoliko višjega deleža pepela. Po kakovosti izstopajo še slovenski peleti Energija narave, pri katerih je delež pepela še nekoliko manjši, nekoliko slabši pa so bili rezultati pri drugih merilih – vendar še vedno dovolj dobri za uvrstitev v kakovostni razred A2. Vanj pa zgolj po rezultatih ne sodijo bukovi peleti Bioles Horizont, saj je pri njih delež pepela več kot 1,5 odstotka. Ker pa so ti peleti to mejo le nekoliko presegli, hkrati pa so se izkazali pri drugih merilih, so na testu dobili dobro oceno. Podobno velja za pelete Lume, ki so prav tako dobili dobro oceno, pa čeprav sodeč po deležu pepela sodijo v kakovostni razred B.
Peleti iz kakovostnega razreda B so na našem trgu sorazmerno pogosti, kljub temu da v večini evropskih držav strokovnjaki za domačo rabo priporočajo zgolj nakup peletov iz kakovostnih razredov A1 in A2. Značilnosti peletov v kakovostnem razredu B namreč bolj ustrezajo uporabi v industrijskih pečeh. Na testu so vzorci, ki sodijo v razred B, dobili zgolj oceno »pomanjkljivo«, kar pomeni, da so sicer še vedno ustrezni, a bistveno manj priporočljivi. Sicer pa je imela večina peletov, ki se niso uvrstili v kakovostna razreda A1 ali A2, težave predvsem z mehansko obstojnostjo in vsebnostjo pepela.
Označevanje je še naprej pomanjkljivo
Tako kot lansko leto so na testu tudi tokrat posebno pozornost namenili tistemu, kar kupec v trgovini najprej opazi – oznakam na vreči. Ugotovili so, da je podatkov, ki so pomembni za potrošnika, še vedno premalo. Čeprav se ponekod najrazličnejše številke in oznake kar vrstijo, velikokrat ne podajo bistvenih informacij. Za potrošnika sta pomembni zlasti oznaki certifikatov En Plus in DIN Plus, ki so ju našli le na vrečah peletov Forest Premium, Schweighofer in Enerles. V vseh treh primerih so testi potrdili navedeno kakovost (oziroma kakovostni razred), kar samo dokazuje zanesljivost omenjenih shem certificiranja.
V nekaterih primerih bi lahko pri označevanju celo zapisali, da gre za zavajanje. Pri deležu pepela sta bila pravilno označena zgolj vzorca, ki ustrezata merilom certifikata En Plus za kakovostni razred A1, pri vseh drugih vzorcih navedbe z vreče niso bile skladne z merili. Gostota nasutja v več kot polovici primerov ni bila označena ali pa je bila označena napačno. Podatek o izvoru lesa je bil naveden le na štirih vzorcih iz Bosne in Hercegovine ter na peletih, izdelanih na Hrvaškem. Pri obeh zmagovalnih vrečah pa so izvor (Romunija) razbrali iz številke certifikata En Plus. Enako velja tudi za Enerles (slovensko poreklo).
Katere pelete torej izbrati?
Čeprav so rezultati letošnjega testa lesnih peletov spodbudnejši, se je ponovno izkazalo, da so na trgu tudi peleti slabše kakovosti. Zmagovalca testa sta sicer dva, a oba prihajata iz istega romunskega obrata. Zaradi občutno nižje cene je bolj priporočljiv nakup peletov Schweighofer, če pa bi radi še dodatno privarčevali, a ne preveč izgubili pri kakovosti, potem je odločitev za hrvaške pelete Pellet di puro legno vergine najbrž kar pravšnja, saj so med najcenejšimi, dobili pa so tudi zelo dobro oceno. Med vrečami peletov so bili štirje vzorci neustrezni, še največ težav boste verjetno imeli s peleti Matelda iz čiste bukve, saj je pri njih delež pepela izjemno velik. Drugi trije neustrezni vzorci niso prestali preizkusa mehanske obstojnosti (preveč drobnih delcev oziroma prahu) oziroma gostote nasutja.
Vir: www.zps.si
