Vlaški hrami so posebnost
Kot se je pokazalo na nedavni okrogli mizi v vinski kleti Komatar na Stojanskem Vrhu, stoji pred navdušenci za ta projekt vrsta ovir. Tudi birokratskih. »Hrami kot posebnost našega prostora so torej tu. Treba jih je le obnoviti, preurediti ter ponuditi obiskovalcem. Pred štirimi leti smo uvedli projekt dežurnih zidanic, ko vsak konec tedna po dve zidanici sprejemata obiskovalce, zvečine goste bližnjih Term Čatež, lastniki pa jim za privlačno ceno ponudijo cviček in narezek. Žal se pri tem srečujejo s tolikšnimi birokratskimi težavami, da nekateri na obiskovalce gledajo z nezaupanjem, češ da se med njimi morda ne skriva kakšen provokator,« pripoveduje idejni oče projekta Ivan Urbanč, ki meni, da bi morala biti naša zakonodaja bolj življenjska, če zares želimo ohraniti sedanje danosti podeželja, ki v svoji izvirni ohranjenosti med tujci sproža vale odobravanja in navdušenja. Zlasti državljani Beneluksa lastnike zidanic sprašujejo, ali je mogoče pri njih tudi prenočevati. Neki domačin je med razpravo izrekel celo črno misel, da ob nadaljevanju sedanje politike na območju Gadove peči čez 50 let ne bo več ne hramov ne vinogradov.
Kako do denarja?
Člani društva si v prvi vrsti želijo več podpore s strani države ter občin Brežice in Krško, na tleh katerih se razteza širše območje Gadove peči. Največjo težavo danes, ko sta omenjeni občini že pripravili ustrezne prostorske akte, predstavlja denar. Hrame bi bilo namreč treba odkupiti ter ustanoviti konzorcij ali zadrugo, prek katere bi lahko kandidirali na razpisih za evropska in državna sredstva in zadevo nato tržili. Vložek gotovo ne bo majhen. Lastniki vlaških hramov, v glavnem gre za hrvaške državljane grkokatoliške vere, zvečine predstavljajo socialno ogrožen sloj prebivalstva. Nekateri od njih nimajo niti za gorivo, tako da svojih hramov in vinogradov v Gadovi peči niti ne obiskujejo več, kaj šele, da bi jih vzdrževali. Propadajoči objekti tako niso redki. Nekaj primerov dobre prakse je zbranemu omizju podal župan Šentruperta Rupert Gole, kjer z Deželo kozolcev od lanskega junija pišejo pravo uspešnico in so do danes zabeležili že več kot 30.000 obiskovalcev. Aktivistom društva je za začetek, ko zaradi pomanjkanja denarja še ni mogoče računati na odkup propadajočih hramov, predlagal ustanovitev zadruge, ki bi jo bilo sčasoma mogoče preoblikovati v podjetje.
Ivan Urbanč, ki je sicer pri uresničevanju ideje pričakoval večjo pomoč občin od ponujenega svetovanja in morda odkupa enega vzorčnega hrama, je na koncu pogovorov le pokazal naklonjenost tej ideji in dejal, da bodo morali člani društva za uresničitve ideje pokazati veliko poguma.