»V sredo sem se pogovarjal s šefom kabineta generalnega sekretarja Nata. Dejal mi je, da so začudeni, kakšna novinarska vprašanja prihajajo iz Slovenije, in poudaril, da o meni ne poteka nobeno preverjanje in da česa takega nobena zaveznica ni zahtevala,« je včeraj za Dnevnik dejal veleposlanik pri Natu Andrej Benedejčič. Tednik Reporter je namreč objavil, da naj bi Benedejčič vohunil za Ruse, zato naj bi Poljska zahtevala preiskavo varnostnih organov Nata. Postopki za varnostno preverjanje znotraj zavezništva so po veleposlanikovih besedah zelo jasni. »Če bi o meni potekala preiskava, bi se Sova s tem že zdavnaj ukvarjala.«
Benedejčič: Imam dostop do najvišjih tajnosti
Bivši slovenski veleposlanik v Moskvi o obtožbah, da je »rusofil« in da govori rusko na sestankih Sveta Nato-Rusija (gre za telo, v katerem 28 zavezniških držav sodeluje z Rusijo, na enakopravnih temeljih), pravi: »Večina mojih nastopov na sedežu Nata je tehnične narave. V notranji razpravi o ukrajinski krizi pa sem zagovarjal našo pozicijo, da je treba ohraniti ozemeljsko celovitost države, obenem pa si prizadevati za politično rešitev krize, tudi skozi ohranitev odprtih vrat za dialog z rusko stranjo.« Benedejčič poudarja, da vseskozi zagovarja slovenska stališča. Ruščina pa je na Svetu Nato-Rusija eden od uradnih jezikov. V petdeset odstotkih je res govoril rusko, pravi, tako kot v tem jeziku govori namestnik generalnega sekretarja Nata in bivši ameriški veleposlanik v Moskvi Alexander Vershbow ter tudi nekateri drugi veleposlaniki. Rusko je, na primer, govoril na sestanku Nato-Rusija v začetku marca, ko je ruski veleposlanik navzočim očital nedovzetnost za pravice rusko govorečih manjšin. S tem naj bi po Benedejčičevih besedah posebej poudaril, da zaveznicam za pravice manjšin ni vseeno. »Iz tega je doma nastala zgodba in začele so se pripombe.«
Benedejčič se je odzval tudi na navedbe diplomatov za Dnevnik, da se do zaveznic obnaša nespoštljivo oziroma žaljivo. »Te obtožbe niso v skladu z naravo dela znotraj zveze Nato. Veleposlaniki na sedežu Nata smo kot družina, videvamo se praktično vsak dan, pogosto tudi neformalno zvečer skupaj s soprogami. Če bi nekoga med uradno razpravo užalil, bi takoj posredoval doajen veleposlaniškega zbora. Imamo pa pogosto različna mnenja in Slovenija tu ni izjema.« Benedejčiču se ne zdi verjetno, da bi se glede njega v Ljubljani pozanimal Rasmussenov kabinet, kot so navajali nekateri diplomati. Kot pravi, na zvezi Nato v končni fazi šteje le – konsenz. »In glede tega je Slovenija ena daleč najbolj konstruktivnih članic zavezništva.«
Na očitke nekaterih diplomatov, da nima več dostopa do informacij Nata, pa je kratek: »Imam dostop do vseh informacij, tako kot vsi drugi veleposlaniki. Vključno z najvišjimi tajnostmi.«
Erjavec bo skušal Sloveniji vrniti ugled
Afera je bila pričakovano ena večjih tem na včerajšnji predstavitvi kandidata za zunanjega ministra Karla Erjavca pred parlamentarnim odborom za zunanjo politiko. Erjavec je dejal, da si bo prizadeval, da se afere, kot je ta in pretekle, povezane s slovenskimi diplomati, ne bodo več dogajale. »Se pa bojim, da je to zelo težko, zlasti zato, ker veliko teh zadev nastaja znotraj ministrstva, kjer očitno potekajo notranja obračunavanja.« Ponovil je, da je po tem, ko so v sredo od Reporterja dobili vprašanja o Benedejčiču, veleposlanika sklenil poklicati na posvet in da je pridobil podatke od Sove in urada zveze Nato za varnost, iz česar so ugotovili neutemeljenost obtožb. Na vprašanje Anžeta Logarja (SDS), ali je o tej zadevi z Benedejčičem res govoril že konec avgusta v Bruslju, je Erjavec odgovoril nikalno. Dejal je, da je bil v mestu na posvetih z vodjo Skupine zavezništva demokratov in liberalcev (ALDE) v evropskem parlamentu, v okviru katere deluje evropski poslanec DeSUS Ivo Vajgl. Da bi se seznanil z vsebinskimi podrobnostmi pred vrhom Nata, ki je bil teden dni kasneje v Walesu, pa se je ob tej priložnosti sestal tudi z Benedejčičem. Zunanji minister je tudi poudaril, da bi bilo zelo težko ugotoviti, kdo je vir informacije o veleposlaniku pri Natu. »Treba pa je vedeti, da so nam iz urada za varnost pri zvezi Nato povedali, da je veliko špekulacij in namigov. Teh pa ni bil deležen le naš veleposlanik. Kot so dejali, imajo veliko takšnih prijav, a se izkaže, da niso točne. Zelo težko je oceniti, ali gre za obliko specialne vojne Ruske federacije in še kakšnih služb ali pa gre, kot v našem primeru, za afero, ki je bila morda sproducirana znotraj ministrstva.« Dodal pa je, da je prav tako mogoče, da afera izvira od kod drugod.
Tudi ta afera je razlog, da si bo Erjavec, kot je dejal, v novem mandatu v skladu s koalicijsko pogodbo prizadeval vrniti ugled Sloveniji oziroma njeni zunanji politiki. Odbor je Erjavca potrdil z desetimi glasovi za in petimi proti.