Antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji je izšla s pomočjo javnega razpisa in druščine, ki se je ukvarjala s prevajanjem iz madžarščine, italijanščine, romščine, slovaščine, makedonščine, bosanščine, hrvaščine, srbščine in angleščine. Številna je bila tudi družba, iz katere je bilo naposled izbranih več kot trideset avtorjev s svojimi besedili. Priprava knjige je potekala na način delavnic, kar je k sodelovanju pritegnilo večje število ljudi, ki jim je pomembna javna dobrina – sporazumevanje. Vrednotenje izbora je pogojeno tako s številnostjo vseh, ki na Slovenskem pišejo v še kakem drugem jeziku, kakor tudi s prepoznavnostjo v smislu njihovih pisav in pripravljenostjo, da se odpovedo plačilu. Tako izbor še najbolje označi stavek iz uvodnega besedila urednice: »Antologija je zaklad različnih literarnih glasov, ki bi sicer ostal skrit in dostopen le redkim slovenskim bralcem, ne pa tudi nacionalni literaturi večkulturne Slovenije, ki bo, upajmo, zaradi te antologije bolj kozmopolitska in sodobna kot kdaj koli prej.«
Ta izdaja je vsekakor cenovno dostopno sredstvo za ovekovečenje slovenjenja in večjezikovnosti ustvarjanja ene osebe po reklu: kolikor govoric znaš, toliko veljaš. Množica sodelujočih, ki pišejo v materinščini, očetovščini in dvodomščini ali celo večdomščini, pa deluje po reklu: kjer si, tako pišeš. Tudi izločanje je postopek, kjer se dogaja tisto, kar dela človeški rod nepredvidljiv; nekaj tega je tudi v tej antologiji, kar pa ji ne dela prevelike škode, saj je poudarek na širitvi. V njej naj bi se iskalo tisto, kar vsebuje, in manj tistega, kar manjka. Naj gredo pri tem besede uspešno z jezika!
