Medtem ko si je v sredo s kavalirjem ogledal staro mestno jedro Ljubljane in bil nad mestom in ljudmi navdušen, je četrtkovo dopoldne v pogovoru z nami namenil vnovičnemu poudarku, da ljudje v svojem življenju sicer marsikaj delamo dobro, pa vendar to ni dovolj. In tako je pred dvema letoma nastala skovanka EBNE (Excellent But Not Enough), ki pomeni odlično, pa vendar to ni dovolj. »Če nekdo čisti tla, mu lahko rečem, da delo opravlja odlično, a bi bilo lahko še bolje. Vsako opravilo lahko opravimo namreč še bolje. Zato se moramo dvigniti nad to našo resnico, poiskati nove vrednosti in kreativne poti, da bodo zares inovativne.«
Zanimivo je, da metode kreativnega razmišljanja še vedno najpogosteje srečamo v podjetjih, ne pa na primer tudi v šolah ali drugih organizacijah...To lahko potrdim tudi iz svojih izkušenj. Verjetno je tako zato, ker je njihovo gonilo poslovni uspeh, ki ga je dokaj enostavno izmeriti. In prav rezultati ves čas spodbujajo k ustvarjalnemu razmišljanju.
Rezultate pričakujemo in merimo tudi v šolah.Seveda, vendar pa v šolah dosegajo rezultate znotraj obstoječega sistema. In so z njimi zadovoljni. Če pa se vprašaš, kakšne rezultate daje šola v realnem življenju, verjetno na dosežene rezultate ne bi gledali več enako.
Četudi so možgani naše glavno orodje, se do njih vedemo, kot da so nekaj samoumevnega, kot hoja na primer. A ljudje bi bili lahko še veliko boljši, če bi razmišljanje trenirali. Zato na šolah in fakultetah še naprej pogrešamo profesorje za razmišljanje, kajne?Mislim, da na svetu resnično ni univerze, ki bi imela fakulteto za razmišljanje, kar je res neverjetno! Da je bilo razmišljanje in je še vedno le predmet filozofije, je velika napaka. Velika napaka. Univerze bi torej morale imeti fakulteto za razmišljanje, šole pa predmet.
Po drugi strani pa vaš lani končani projekt vpeljuje poučevanje razmišljanja na 368.000 kitajskih šolah.S tem projektom lahko Kitajska postane v naslednjih 20 letih najbolj ustvarjalna država na svetu.
Kaj pa Evropa?V Evropi je veliko ustaljenega tradicionalnega razmišljanja, ljudje so prestrašeni, predvsem jih je strah, da bodo izgubili svoje položaje. Poleg tega se jim zdi poučevanje razmišljanja povsem nesmiselno.
Pa vendar v Sloveniji vaša metoda CoRT v šolah že dobiva domovinsko pravico.Vem in to je res spodbudno slišati. Učenci naj bi vadili vsaj nekaj ur na teden. Otroke je treba spodbujati, da razmišljajo prav o vsem. Pozitivno je tudi to, da razmišljanje lahko vadijo doma skupaj s starši. V Avstraliji, na primer, je učitelj poučeval povsem gluhe otroke. S poučevanjem tehnik razmišljanja je pri njih izboljšal zaposljivost za 140 odstotkov.
Dober primer je tudi poučevanje mladih delinkventov, ki so pristali v zaporih za mlade, kajne?Za četrtino se je zmanjšal delež povratnikov.
V torek boste v parlamentu nagovorili tudi naše poslance. Kaj pričakujete?(Smeh.) Verjetno bom dokaj hitro videl, kdo je razmišljevalec in kdo ne.
Vaše metode razmišljanja človeka usmerjajo v razmišljanje naprej z upoštevanjem drugih – torej ne s prevlado lastnega prav. A za politike bi lahko rekli, da so mojstri uporabe starih orodij...Res je, razmišljajo predvsem o preteklosti. Morebiti jim bom naredil krivico, a njihov interes je usmerjen predvsem v zadržanje pridobljenega položaja. Saj ne verjamete, da gre pri referendumu o odcepitvi Škotske za kaj drugega kot to.
Podobno izkušnjo ste doživeli v ZN.Da, predstavniki držav so mi odgovorili, da tam niso zato, da bi razmišljali, pač pa zato, da zastopajo svoje države.
Kaj bi torej v prvi vrsti položili na srce našim politikom?Poučujte tehnike razmišljanja v vseh šolah brez odlašanja! Verjamem, da bo to podprla tudi nova vlada. Ključna vloga razmišljanja je, da si odpreš več možnosti. Ne da se prepiraš o tem, kaj je bolje od drugega. Razmislek o tem naj nastopi pozneje, pač pa naj bo ključnega pomena odpirati si čim več možnosti.