Intervju: O uvrstitvi med deset najboljših so jo morali obvestiti sodelavci Jamieja Oliverja

Slavni britanski kuhar Jamie Oliver je prek svojih kanalov na youtubu, ki jim sledi že več kot milijon uporabnikov, objavil natečaj, da išče zvezdo koktejlov. Kot glavno nagrado je obljubil kuharsko šolo v njegovi kuhinji, obisk barmanske šole pri Simonu, ki je njegov »hišni barman« in zvezda hčerinskega kanala Drinks Tube, 500 funtov žepnine (približno 630 evrov), letalsko karto do Londona in dve večerji z njim osebno. Če Mateji uspe prepričati najprej Jamieja, ki bo izmed desetih izbral najboljših pet, in uporabnike, ki bodo izbirali zmagovalca, potem se bo najbolj razveselila kuharske šole, pravi. »Ker ne znam tako dobro kuhati, kot znam mešati pijače,« se je med pogovorom skromno nasmehnila. In medtem ko je večina njenih sotekmovalcem skoraj padla v nezavest, ko so izvedeli, da so se uvrstili med deseterico najboljših, je Mateja veselo novico izvedela šele, ko so jo Jamiejevi sodelavci zaradi neodgovarjanja na elektronsko pošto začeli nadlegovati na facebooku.

28-letna Mateja Pangerc, ki se z barmanstvom, koktejli in atraktivnim mešanjem pijač ukvarja že od leta 2008, se bo v začetku oktobra udeležila še svetovnega prvenstva v atraktivnem mešanju pijač v Južni Afriki. Poln urnik jo malo skrbi, a ne zato, ker bi jo čakalo čez glavo dela, temveč zato, ker se boji, da se ne bo kakšnemu izzivu, ki si ga je zadala, morala odpovedati.

Odločitev je bila popolnoma spontana. O natečaju me je obvestila prijateljica. Pogledala sem si promocijski video in prebrala navodila. Naloga se mi je zdela preprosta. Prijatelji so mi pomagali pri snemanju štiriminutnega vida. Rekla sem si, da bom vesela, če mi uspe, če ne, se pa ne bom sekirala.

Po enem mesecu in pol sem že pozabila na to, da sem se prijavila. Najprej so mi poslali elektronsko pošto, a ker nanjo nisem takoj odgovorila, so me prek facebooka vprašali, ali sem sploh še pripravljena sodelovati. Ob novici sem skoraj padla s stola.

Do 12. septembra je bil nov rok za oddajo drugega videa, ki sem jim ga že poslala. Zdaj je na vrsti Jamie Oliver.

Da. No ordinary girl sem pripravila za svetovno prvenstvo, ki me čaka oktobra. Za natečaj Jamieja Oliverja sem pri mešanju pijače uporabila domač bezgov sirup. Tudi pri drugem koktejlu sem uporabila ogromno svežih in doma pripravljenih sestavin. Koktejl Summer rain vsebuje svežo baziliko, doma pripravljen ingverjev sirup, gin, sladki vermut in malo svežega limoninega soka.

Običajno različne kombinacije preizkušam eno uro. Dlje ne morem, ker postanem že malo pijana in razsodnost ter okus nista več takšna, kakršna bi morala biti.

Lahko jih pijemo pred obedom ali po obedu – desertni koktejli. Lahko se odločimo za sveže koktejle, ki so dobrodošli na zabavah, rojstnih dnevih, porokah ... Vse je izbira posameznika.

Moč črpam iz ogromne želje po novem znanju, novih izkušnjah in veselja do tega dela. Moj poklic, ki je tudi moj hobi, mi predstavlja nekaj najlepšega, kar sem v svojem življenju lahko našla. Vso energijo bom vložila v to, da naredim nekaj zase in za druge. Nič mi ni težava narediti, nič mi ne vzame toliko energije, da ne bi odkrila kakšne nove stvari. Energijo mi jemlje samo strah pred javnim nastopanjem, a tudi tega ne jemljem kot napor, temveč kot izziv.

Res je naporno, zato je v njem tudi vedno manj žensk. Sama sem svoj poklic vzela kot izziv. Vedela sem, kakšna sem, zato sem se poskušala spremeniti. Naučila sem se, da si stvari ne jemljem preveč k srcu in postala sem bolj mirna in samozavestna. Naučila sem se komunicirati z ljudmi. Žene me veselje do dela, zaradi česar ne vidim psihičnih in fizičnih ovir. V primerjavi z nekom, ki v gostinstvu vidi samo denar, mene predvsem veseli delo s strankami.

O tem še nisem razmišljala. Če bi me povabil k sebi, bi mu odgovorila, da moram najprej razmisliti. Po pogovoru z njim in njegovo ekipo bi se hotela prepričati, ali je ponudba bolj stalne narave ali nekaj kratkoročnega. Trenutno sem zaposlena v okolju, ki mi daje neko stabilnost, podporo, kruh in zavetje. Rada imam stabilnost, rada se vračam domov. Morda bo pa London nekoč moj dom ...

Odločitev za prijavo na natečaj sem sprejela spontano in v tem nisem videla priložnosti za uresničitev kakšne moje ambicije. Zdaj, ko se je kolesje začelo premikati, pa začenjam razmišljati o tem. Na samem začetku ne bi razmišljala o odprtju svojega bara, saj ta, ko ga imaš, zahteva vso tvojo pozornost in čas. Nimaš prostih rok glede obiskovanja izobraževanj, temveč se posvečaš izključno svojemu obratu. Dokler svojega bara nimam, bi se raje posvetila potovanjem, avanturam in nabiranju novih izkušenj.

Če mi uspe zmagati, je to odlična odskočna deska za dogovor z Jamiejem glede kakšnih skupnih projektov. Ali pa morda možnosti, da jaz izvedem kakšen projekt, ki bo imel njegov blagoslov. Lahko bi delala tudi kaj v okviru promocije barmanskega poklica, kar sploh ni slaba ideja, glede na to, da se srednješolci na gostinskih šolah o njem skoraj več ne učijo. Mogoče bi lahko nekaj svojih idej združila z Jamiejevimi in izdala kakšno knjigo. Ali knjižico. Idej imam precej.

Ne. Ko sem izvedela, da sem se uvrstila med deset najboljših, me je mikalo, da bi pogledala, kaj so ustvarili drugi, a sem zaključila, da se s tem ne želim obremenjevati. Ko enkrat začneš gledati druge – sploh, če nisi noro samozavesten – se ti zdi vsak boljši, začneš komplicirat in vsaka stvar, ki jo narediš, se ti zdi brezveze. Zadovoljna sem z drugim videom, ki sem ga poslala, in upam, da bo Jamie očaran.

Najbolj me veseli kuharska šola, ker ne znam tako dobro kuhati kot mešati pijačo. Prišla bi mi prav. Sicer me pa veseli možnost, da bom lahko črpala Jamiejevo znanje. Jamie Oliver je eden tistih ljudi, ki uživajo v tem, kar delajo. Ko se odločiš za poklic v gostinstvu, ker te to veseli, potem zelo hitro vidiš, da kuhar ni samo lonec in kuhalnica in natakar samo pladenj, vileda in tistih nekaj kozarcev.