Medtem ko del svetovnega prvenstva košarki, ki se odvija v Barceloni, poteka bolj ali manj po pričakovanjih, je drugače v Madridu. V sredo zvečer je presenečenje pripravila Francija, ker je iz boja za kolajne izločila Španijo, ob tem pa prekrižala načrte še Fibi, ki je z načinom tekmovanja očitno favorizirala finale med Španijo in ZDA. Tega zdaj ne bo. Se bodo pa za nastop na nedeljski zadnji tekmi prvenstva potegovali Srbi, ki so presenečenje v drugem delu prvenstva. V skupinskem delu niso niti približno blesteli. Izgubili so vse tri dvoboje proti reprezentancam, ki sodijo med najboljše (proti Franciji, Španiji in Braziliji), in se šele kot četrti uvrstili v drugi del. Toda nato se je začela srbska pravljica, ki jo s čarobno palčico vodi Miloš Teodosić.
Najprej je Srbija v osmini finala premagala Grčijo, nato na izjemen način še Brazilijo, ki jo je v drugem polčasu povsem nadigrala in slavila s 84:56. Teodsić je bil nezmotljiv. Dosegel je 23 točk, še pomembnejši od statističnih podatkov pa je vpliv, ki ga ima na soigralce, tako na igrišču kot ob njem. Je karizmatična osebnost, ki ji soigralci sledijo. To je bilo očitno na tekmi z Brazilijo, podobna predstava pa mu je uspela že večkrat. Tudi leta 2009, ko je bil star 22 let, v polfinalu evropskega prvenstva proti Sloveniji. Soigralce zna nadreti, po drugi strani je vsaj nekaterim od njih vzornik. Na eni od tekem predtekmovanja ga je kamera ujela, kako se jih je lotil s sočnimi besedami. Po drugi strani v Valjevu rojenega košarkarja nekateri iz reprezentance naravnost obožujejo.
Eden teh je Bogdan Bogdanović, prav tako nosilec igre. Ko se vozijo proti dvorani, išče navdih na poseben način, pred vsako tekmo na telefonu pogleda trojko, ki jo je leta 2010 Teodosić z osmih metrov dosegel na svetovnem prvenstvu v Turčiji. In to ne na kateri koli tekmi, ampak v četrtfinalu proti Španiji. To je bil odločilni koš za zmago in pot v polfinale, ki pa so ga proti Turčiji izgubili za točko, čeprav je Teodosić prispeval enajst asistenc. Izgubili so tudi tekmo za tretje mesto proti Litvi. V tistem letu je danes 27-letni košarkar blestel, zato je bil izbran za najboljšega košarkarja leta v Evropi po izboru Fiba Europe. V tisti sezoni je bil navdahnjen tudi v evroligi. Z Olympiacosom je igral v finalu, kjer je izgubil proti Barceloni. S povprečjem 13,4 točke na tekmo in 4,9 asistence je bil uvrščen v najboljšo peterko sezone.
Klub iz Pireja je bil njegov prvi v tujini. Prej je igral za FMP Železnik, eno sezono tudi za Borac iz Čačka. K Olympiacosu je prestopil za velik denar, 2,8 milijona evrov je bila vredna petletna pogodba, FMP je dobil 1,3 milijona evrov odškodnine. Ker se v Grčiji ni ustrašil izziva, ampak je napredoval, je v nadaljevanju kariere zaslužil še več. Leta 2011 je odšel k bogatemu CSKA iz Moskve, triletna pogodba je znašala 5,7 milijona evrov. V Moskvi je imel tako dobre kot slabe čase. Bil je eden ključnih igralcev pri pohodih do ruskih naslovov in do finala evrolige v prvi sezoni proti svojemu bivšemu klubu Olympiacosu (61:62), a tudi črna ovca, ko so letos izgubili v polfinalu proti Maccabiju iz Tel Aviva. Predsednik kluba je za poraz krivil Teodosića in njegovega kolega iz srbske reprezentance Nenada Krstića. Napovedovali so, da bosta oba enako kot trener Ettore Messina po sezoni zapustila klub. Na koncu je ostal le Teodosić, ki je podpisal novo pogodbo.
Pri vseh uspehih, ki jih je dosegel in igri, ki včasih spominja na romantične čase, ko ni bilo vse podrejeno fizični moči, pa obstaja praznina. Nikoli namreč še ni bil svetovni ali evropski prvak, ne s klubom ne z reprezentanco. Nanj so se lepile srebrne kolajne. Bil je dvakrat evropski klubski podprvak in enkrat drugi z reprezentanco. Tri zlate kolajne, ki jih ima v zbirki, pa so iz mlajših kategorij. Že ta konec tedna ima priložnosti postati najboljši na svetu, kar pa je glede na konkurenco zelo zahtevna naloga. Toda srbska reprezentanca je pod vodstvom Aleksandra Saša Đođevića, ki je imel na začetku nemalo težav (neprepričljive igre na nekaterih prijateljskih tekmah, nedisciplina igralcev...), našla kemijo. Da je vzdušje sproščeno, potrjuje tudi, da so kamero spustili na reprezentančni avtobus, kar ni ravno običajno. Že danes lahko naredijo nov korak proti vrhu. Tekmec v polfinalu bo Francija, ki jih je v skupinskem delu premagala. Toda tudi Brazilija jih je, pa je znano, kako se je potem končalo.