Nič nenavadnega ni na ulicah Londona, Berlina ali New Yorka srečati poslovneža ali elegantno oblečeno damo, ki na nogah nosi – superge. Prvi razlog je morda resda udobje na mestnem betonu, a tovrstno kombiniranje ta čas zapovedujejo celo dober okus in modne smernice. Superge in njihov kulturni status so zgodba, ki jo danes poleg ulice pišejo spletni blogi in specializirane revije, posvečeni odkrivanju najbolj zaželenih novih modelov in antikvitet med supergami. Besednjak sledi kulturi. »Sneakerhead« v angleščini označuje ljubitelja ali zbiratelja, ki je pripravljen za redek model odšteti več tisoč evrov.
Rojstvo kulture iz duha geta
Dolga desetletja so pretekla od takrat, ko so bili športni čevlji le obutev za šport. Zgodba se je začela v newyorških četrtih Bronx in Queens, kjer se je v 70. letih prejšnjega stoletja izoblikovala hiphop subkultura, ki je zapovedala nove modne smernice. Afroameričani v getih velikih ameriških mest so ustvarili pravo folkloro okoli svojih superg, ki jo na prvem mestu tvori obsesivno čiščenje in celo beljenje superg, ko začnejo kazati prve znake obrabe.
Še danes je za hiphop kulturo izjemno pomembno ujemanje čevljev z barvami obleke. Medtem se je nekoliko izpela naslednja zgodnja posebnost – konstantno menjavanje vezalk, ki je bilo cenovno ugoden način, kako biti vedno svež. V getu ni nič pomembnejšega od tega, da si vedno videti »fresh«.
Pogodba stoletja za »slabe fante«
Model, ki sodi v prvo poglavje zgodbe o »kulturi superg«, so Adidasove superstarke, prepoznavne po svoji gumijasti kapici, ki ostajajo eden najbolj zaželenih športnih čevljev. Svoj pečat so jim vtisnili hiphoperji, ki so jih nosili brez vezalk, podobno kot so jih bili primorani nositi »bratje« v ameriških zaporih. Superge so tako postale orodje afirmativnega odnosa do kriminalnega zaledja in identitete, za popularizacijo tega sloga pa so najzaslužnejši RUN DMC, ki so leta 1986 kot prvi glasbeniki sklenili za tiste čase nepojmljivo donosno, 1,6 milijona dolarjev vredno sponzorsko pogodbo z Adidasom. Hiphoperji, ki stopajo v tovrstne naveze s proizvajalci športne opreme, so kasneje postali stalnica: Jay-Z, 50 Cent, Missy Elliott.
Drugo poglavje zgodbe so pisali športniki – prvi med njimi Michael Jordan. Leta 1984 je kot vzhajajoča zvezda v dresu Chicago Bulls začel igrati v copatih, ki so zbudili pozornost direktorjev NBA, saj je bila rdeče-črna barvna lestvica copatov v nasprotju s pravili lige, ki je zapovedovala belo. Jordan je za vsako tekmo, ki jo je odigral v posebej zanj narejenih copatih, plačal 5000 dolarjev kazni. Boljše kampanje za znamko Air Jordan si Nike ne bi mogel zamisliti. Copatov se je prijel status novih »porednih fantov« med obuvali in še danes se od večine košarkaških modelov razlikuje po izjemni priljubljenosti na ulici. Nosijo ga tako raznolike subkulture, kot so hiphoperska, hipsterska in celo metalska. Kot eden redkih modelov je pogosto izdelan brez Nikove kljukice, kar govori o prepoznavnosti in zaupanju proizvajalca vanj.
Obutvena revolucija uradnikov
Ni pa povsem jasno, kako so superge postale obuvalo, ki si ga je mogoče nadeti k elegantnim hlačam ali pa z njimi mrtvo hladno zakorakati po ulici v kratkem krilu, bluzi in suknjiču. Kot prva razlaga se ponuja udobje. Slovenci ne poznamo velikih peš razdalj pri jutranjem in popoldanskem potovanju med domom in službo, a v velikih prestolnicah lahko posameznik že pri hoji med platformami podzemne železnice napravi kilometre. V čevljih s peto? Ne, hvala.
Koliko svoboden je sploh človek, ki mora v službo zaradi kodeksa obuti neudobne čevlje, se sprašujejo bančnice in izvršne direktorice na poti v službo v londonskem Cityju. Posebno mesto ima tu Nike s svojimi modeli za tek, ki jih odlikujeta tanek podplat in eleganten dizajn. In seveda barva. Bolj je živa, bolj so in. Flourescenčno rumene, roza, rdeče, svetlo modre? Ja, prosim.
Vsega so krivi hipsterji
Zasluge za vnovično popularizacijo superg in celo njihov vdor na »komercialno ulico«, je tokrat kriva neka druga subkultura. Mnogi jo pripisujejo hipsterjem, ki so sicer notoričen predmet posmeha, a so kulturo oblačenja v zadnjem desetletju dodobra pobarvali in sprostili. Oni so tisti, ki kombinirajo čudno in nezdružljivo. Poleg tega je tipov hipsterjev vsaj toliko, kot je ljudi, ki prisegajo, da niso hipsterji. Imamo hipsterje, ki prisegajo le na neznamčene superge, hipsterje, ki prisegajo le na semiš čevlje, so pa tudi hipsterji, ki so čisto pravi »sneakerheads«. Ti iščejo nenavadne in redke modele različnih proizvajalcev. Jasno – da bi jih ekskluzivno obuli k drugim prav tako ekskluzivnim kosom obleke.
Zanimivo zgodbo o nenadnem dvigu med najbolj zaželene čevlje ima New Balance, ki mu je v minulem desetletju daleč največ reklame naredil Steve Jobs, ki je dokaj dolgočasen, siv model 991 uvrstil v svojo standardno garderobo ob modre leviske 501 in črn puli. Čevlji s prepoznavnim logotipom N so se nazadnje razširili ne le med tehnološkimi zanesenci in privrženci uniformiranega oblačilnega sloga, pač pa tudi med ameriškimi hipsterji. Krivo ni le to, da je Apple pogosto njihovo izbrano orožje. Krivo je, da hipsterji prisegajo na lokalne izdelke in New Balance je tako rekoč edini ameriški proizvajalec športne opreme, ki ima večino svojih proizvodnih obratov še vedno na ozemlju ZDA.
Slikarsko platno na nogah
Svoj New Balance imamo tudi v nekdanji Jugoslaviji. V modni industriji ni bolj veselega dogodka od tega, ko neki skoraj pozabljen kos zbudi pozornost subkulture. Pred leti je slovenska in hrvaška mladež na novo odkrila pristne retro športne čevlje domačega izvora znamke Startas. Hrvaško Borovo jih je začelo izdelovati v 70. letih kot čevlje za namizni tenis – jugoslovanski igralci so svojčas blesteli –, proizvodnjo pa je ustavilo bombardiranje tovarne v Vukovarju.
Borovo je tako leta 2008 najelo italijanskega oblikovalca Maura Massarotta, ki je znamko obudil k življenju, podjetju pa zagotovil modni hit in vstop na evropski trg. Izvorni model je skoraj nespremenjen. Novi oblikovalec je čevelj predvsem barvno popestril ter ustvaril posebno priljubljeno serijo ilustriranih modelov, slikarskih platen, ki jih lahko obujemo. Za lokalne »sneakerheadse« je žalostna novica, da je slovenska franšiza Borova v stečaju in sta najbližji prodajalni zdaj v Zagrebu in na Reki.
Normalno je novo čudno
Tu pa je tudi že novo modno gibanje, ki je dodalo svoje v mozaik širjenja in utrjevanja kulture športne obutve. »Normcore«, skovanka iz »normalno« in »hardcore«, je uradni negativni odgovor na hipsterje. Nazorna razlaga pravi, da je Seinfelda z druščino končno naredila kulskega. Spomnimo, njegova uniforma še najbolj spominja na Jobsovo: korenčkast jeans, preproste majice, široke srajce, želvasti puliji in bele superge, v katerih bi vsakdo brez poškodb odigral partijo košarke.
Nevpadljiv videz tu zagotavljajo nevtralne kombinacije oblek, ki morajo biti čim preprostejše. In seveda – superge. Čim bolj nepretenciozne, nobenega posvečanja detajlu in posebnostim. Bele superge so za vse, ki bi bili radi videti kot hipsterji, ne da bi v svojo obleko dejansko vložili ves tisti čas in trud.
