Medtem ko se preživeli gradbinci borijo za nove posle, nepremičninski posredniki zaradi prepolovljenega obsega nepremičninskih poslov životarijo, gradbene jame, ki so jih za seboj pustili propadli gradbeni velikani, samevajo, pa upravljalci večstanovanjskih stavb še vedno kujejo visoke dobičke.

Donosnost poslovanja največjih upravljalcev večstanovanjskih in poslovnih stavb je bila lani na rekordnih ravneh. Za vsakih sto evrov prihodkov so namreč v povprečju ustvarili okoli šest evrov čistega dobička in med kar 15 in 20 evri dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). To pa bistveno presega celo dobičkonosnost največjih gradbenih podjetij iz obdobja največje gospodarske konjunkture v državi.

Kriza jih ni udarila

Prihodki največjih upravljalcev so se v zadnjih letih sicer nekoliko znižali, a v povprečju za zgolj nekaj odstotkov oziroma za bistveno manj kot v preostalem delu gradbene in nepremičninske panoge. K temu zagotovo botruje dejstvo, da je upravitelja, ko je enkrat izbran, vse prej kot enostavno zamenjati, saj je za to potrebna podpora več kot polovice lastnikov etažne lastnine. Čeprav tudi stanovanjska inšpekcija ugotavlja, da se število prijav zoper upravnike stanovanjskih stavb povečuje, se to očitno ne odraža na njihovem poslovanju ali znižanju števila nepremičnin v upravljanju. Nad upravitelji namreč bdi vsega pet inšpektorjev, medtem ko je denimo samo na območju Ljubljane za upravljanje nepremičnin registriranih okoli 400 podjetij. Samo največjih 17 upravljalcev je lani ustvarilo 36 milijonov evrov prihodkov, v kar niso vključeni prihodki iz stanovanjskih skladov, ki se vodijo ločeno. Za primerjavo omenimo, da SPL Ljubljana, največji slovenski upravljalec, ustvari okoli deset milijonov evrov prihodkov, pri tem pa na letni ravni etažnim lastnikom zaračuna za okoli 50 milijonov evrov terjatev za obratovalne stroške in upravljanje stavb ter okoli pet milijonov evrov terjatev za vplačilo v rezervni sklad.

Dobički v nepremičnine

Analiza poslovanja največjih upraviteljev kaže, da ti visoke ustvarjene dobičke kljub mrtvilu na nepremičninskem trgu preusmerjajo prav v nakupe stanovanj, poslovnih prostorov in turističnih kapacitet, ki jih nato oddajajo v najem. S tem si na eni strani povečujejo prihodke, zaradi višje obračunane amortizacije pa si na drugi strani znižujejo osnovo za plačilo davka na dobiček. Največjih 17 analiziranih upravljalcev je imelo v začetku letošnjega leta za skoraj sto milijonov evrov premoženja, od česar pomemben del prav v različnih nepremičninah. SPL ima tako denimo v lasti za nekaj več kot 7,4 milijona evrov nepremičnin, z njihovim oddajanjem v najem pa letno ustvari okoli 600.000 evrov prihodkov oziroma mu te v grobem prinašajo okoli 8-odstotni donos.

Družina Pirc zavladala SPL

Velika večina največjih upravljalcev stanovanjskih in poslovnih objektov je sicer v zasebni lasti. Največjega med njimi, SPL Ljubljana, po družbi pooblaščenki lastniško obvladuje njegov predsednik nadzornega sveta Franc Pirc, ki ima skupaj s člani svoje družine v lasti dobrih 40 odstotkov. Pircu je v zadnjih letih svoj lastniški vpliv uspelo še dodatno povečati. Družba pooblaščenka je namreč pred približno dvema letoma iz SPL izplačala družbo Givo Real (danes G Gradnje) in odkupila njen četrtinski delež. Hkrati je SPL v zadnjih letih izplačal tudi nekatere manjše lastnike družbe pooblaščenke, s tem pa se je okrepil zlasti vpliv Pirca. Ker delnice v lasti SPL nimajo glasovalnih pravic, namreč Pirc skupaj s člani svoje družine na skupščinah pooblaščenke obvladuje polovico glasovalnih pravic, skupaj s članom uprave SPL Francem Propsom in lastnikom skupine Logo Jožetom Kikeljem pa skoraj 75 odstotkov.

Večjih sprememb v lastništvih upravljalcev nepremičnin v zadnjih letih ni bilo. Utegne pa v kratkem novega lastnika dobiti mariborski Staninvest, ki so ga pred petimi leti od Mestne občine Maribor kupile Stanovanjska zadruga Smreka, Sekura Tatjane Vdovič in Karmen Raner ter Probanka nepremičnine. A slednja bo morala svoj 46-odstotni delež Staninvesta, ki letno ustvari več kot milijon evrov EBITDA, zdaj prodati. Vprašanje pa je tudi, kakšna bo usoda družbe Habit, ki je posredno v lasti Janka Popovića, saj sta tako Premogovnik Velenje kot tudi TEŠ zaradi predragega šestega bloka termoelektrarne v finančnih težavah in bosta primorana svoje poslovno nepotrebne nepremičnine prodati.

Novega lastnika bo slej ali prej dobila tudi družba Stavbenik – servisne storitve, ki se je s stečajem Primorja znašla v stečajni masi ajdovskega gradbinca. Še preden je Stavbar Gradnje končal v stečaju, je velenjskemu poslovnežu Tomažu Ročniku uspelo rešiti svoje donosno hčerinsko podjetje SP Lendava, ki upravlja z okoli 800 stanovanji v Lendavi in njeni okolici

Nepremičnine