Spomnimo se, kot bi bilo včeraj, pa čeprav je minilo že 21 let: imela je temne kodraste lase in noge, dolge kot ponedeljek. Ko se je pripeljala na zmenek, odprla vrata avtomobila in naredila prvi korak, so se za njo obračali številni mimoidoči, mi pa smo bili ponosni in presrečni, ker smo vedeli, da je samo naša. Bila je ljubiteljica štirikolesne pločevine in na zmenkih je ob crkljanju beseda pogosto tekla tudi o avtomobilih. Vedeli smo samo, da se je vozila v nečem majhnem in obarvanem pastelno, ona pa nam je že na prvem zmenku pojasnila: to nekaj majhnega in pastelnega je twingo, renault twingo. In ob našem začudenju ob imenu poznavalsko odgovorila, da gre za izpeljanko besed twist (zasuk), swing (gugalnica) in tango (istoimenski ples).

Verjetno bi nanjo, kljub temu da smo bili tedaj do ušes zaljubljeni, že pozabili, če ne bi vozila prav tega avtomobila. Z leti je namreč postal modna ikona in se v zgodovino avtomobilizma vpisal, ko je v prvi generaciji ob treh manjših pomladitvah na cestah vztrajal neverjetnih 14 let. Njegova zgodba je prav tako neverjetna, saj ni manjkalo veliko, da bi končal na smetišču zgodovine, ob boku preštevilnih konceptov.

Četrtina se je vanj takoj zaljubila

»Naredite mi malčka, ki bo cenejši, kot sta clio in R5, ter seveda dobičkonosen,« se je glasil ukaz prvega moža Renaulta Raymonda Levyja, ki je ob popotnici 700 milijonov ameriških dolarjev za projekt zadolžil Patricka Le Quementa. Ta je leta 1988 nalogo zgolj podedoval, potem ko so o malčku začeli razmišljati že na začetku osemdesetih let. Ko je odprl zabojnika s skritim blagom, je zagledal dva različna modela: za prvega s podpisom Marcella Gandinija je dejal, da spominja na mravljinčarja, ki ga je nekdo z lopato močno udaril po gobcu, za drugega pod dirigentsko palico Jean-Pierra Ploueja pa, da gre za namrščeno malo stvarco, ki pa skriva fenomenalni potencial. Le Quement je bil noro navdušen, naslednjih nekaj dni skorajda ni spal in je prosil šefa, naj mu dovoli oblikovanje majhnega moštva najboljših oblikovalcev, da dokončajo posel.

Julija 1989 so naredili raziskavo med potencialnimi kupci, ki pa ni obetala. Prva četrtina vseh se je v avto sicer naravnost zaljubila, drugi četrtini je bil prav tako všeč, a z zadržkom, polovica pa je dejala, da bi se zanj odločila samo prek svojega trupla. Menedžerji pri Renaultu so bili vse prej kot navdušeni in polni pripomb k videzu. Zdelo se je, da projekt ne bo ugledal luči sveta, nato pa je Le Quement svojemu šefu poslal pismo z vsebino: »Največje tveganje je, da nič ne tvegamo. Prosim vas, da se odločite za instinktivno obliko in ne za uničevalni marketing.« Odgovor se je glasil: »Absolutno se strinjam z vami, moj dragi direktor!«

Petega oktobra 1992 so twinga slavnostno predstavili na salonu v Parizu, odziv pa je bil neverjeten, saj so podpisali kar 2240 rezervacijskih pogodb. Nič čudnega, ko pa je bil nekaj posebnega – instrumentna plošča je bila centralno nameščena, zadnja klop vzdolžno pomična, sedeže je bilo mogoče raztegniti in ustvariti ležišče za dva, platnena streha zložljiva, pastelne barve pa do tedaj še ne videne. Beli so se namenoma odrekli, z razlago: »Želeli smo si veselih barv in se skušali izogniti dolgočasnim.« Ko se je Le Quement odpravil na prvo vožnjo po pariških ulicah, je dobil dokončno potrditev, da so zadeli v polno. »Nasmehi, vprašanja, neverjetna odprtost in navdušenje,« se spominja odzivov. Petnajst let kasneje, ko so slavnostno predstavitev ponovili ob twingu druge generacije, je bilo jasno, da so ukaz prvega moža po dobičkonosnosti izpolnili; prodali so jih kar 2,4 milijona.

Trojka bo odigrala vlogo upornika

Twingo se je ponovno rodil šele letos, saj so na drugo generacijo (2007–2014) vsi želeli čim prej pozabiti – tako razvojniki, prodajalci kot tudi potencialni kupci. Bila je preveč »netwingovska«, skratka dolgočasna in nič kaj posebna, da bi privabila množice. Jih bo slovenska različica? Pogon na zadnji kolesi in motor, vgrajen zadaj, namreč prinašata bolj športne lastnosti in večjo okretnost, za oblikovalca Laurensa Van der Ackerja pa velja, da je preporodil videz renaultov. »Želeli smo mu vdahniti vlogo upornika. Twingo je lahko bolj športen, eleganten, luksuzen ali retro,« pravi »čudežni deček«, ki med kupci pričakuje tudi več moških. »S prenovo merimo tudi na moške v tridesetih in družine, ki potrebujejo drugi avto. Seveda pa okoli 60 odstotkov twingov kupijo ženske in pri tem bo ostalo,« pravi Sylvain Rembaux, produktni menedžer.

Malček z dolžino 3,59 metra mora postati uspešnica, saj je usodno povezan s Slovenijo – približno 30 odstotkov vgrajenih delov je namreč narejenih pri nas. V Novem mestu (največja zmogljivost je 220.000 vozil) naj bi model sprva izdelovali v izmeni in pol, kasneje pa v dveh izmenah, pri čemer naj bi na novo zaposlili 270 delavcev, od tega 200 za določen čas. Sloveniji naj bi projekt v petih letih iz naslova učinkov prispevkov in dohodnin ter nakupov pri slovenskih dobaviteljih prinesel 371 milijonov evrov. In če boste na cesti zagledali avtomobil, ki na las spominja na twinga, a nima Renaultovega logotipa, ne gre za fatamorgano, temveč za štirisedežnega smarta. Del 450 milijonov evrov vrednega projekta Edison je namreč tudi Daimler.