Prisotnost je nuja
»Če te ni na sejmu, potem je tako, kot da te ni,« pravi Janez Debeljak, vodja prodaje v podjetju za proizvodnjo štedilnikov, ki ga ima samostojni podjetnik Gregor Podržaj iz Grosupljega. »Prisotnost na MOS je naložba na daljši rok. Natančnega števila strank, ki jih na tak način pritegnemo, sicer ne bomo nikoli vedeli, saj se ljudje ne odločajo vsako leto za nakup novega štedilnika. Včasih pa vendarle povedo, da so nas pred leti videli na sejmu v Celju, da smo se jim vtisnili v spomin in da so zdaj prišli,« pojasnjuje Podržaj. Enakega mnenja je tudi Matjaž Elšnik, ki se skupaj s svojo ženo samostojno podjetnico že pripravlja na jutrišnje odprtje sejma. »Predstavitev se zagotovo obrestuje. To je naložba. Čeprav je razstavni prostor predrag glede na to, kaj ponuja in kaj ponujajo sejmi v tujini, moraš biti prisoten,« je prepričan Elšnik.
Mednarodni obrtni sejem v Celju pa je za OZS pomemben tudi zato, ker na njem organizira različne aktualne posvete in okrogle mize. Letos bodo denimo med drugim govorili o opravljanju dejavnosti upokojenih samostojnih podjetnikov po 1. januarju 2015, ki je v zadnjem času povzročilo toliko dilem in slabe volje. Vodilni iz zbornice pa seveda upajo, da bodo poleg predsednika Boruta Pahorja, ki bo sejem slovesno odprl, prišel v Celje tudi kateri od predstavnikov nove vlade. Razmere, v katerih so se znašli slovenski obrtniki in mali podjetniki, so namreč zares skrb vzbujajoče.
Obrtniki opozarjajo na nekonkurenčnost
V OZS opozarjajo, da je Slovenija na letošnji lestvici globalne konkurenčnosti izgubila osem mest, tako da je med 144 državami pristala na 70. mestu. Če vlada ne bo hitro ukrepala in razbremenila slovenskega gospodarstva, bo Slovenija zdrsnila v prepad in šla samo po lestvici navzdol, pravijo v zbornici ter dodajajo, da jih zelo žalosti dejstvo, da morajo tuje raziskave povedati tisto, na kar sami že dolgo opozarjajo.
Že prejšnje vlade so opozarjali, da je ureditev trga dela nujno potrebna. Enak apel naslavljajo tudi na novo vlado in jo pozivajo, da upošteva njihove predloge, če želi slovensko gospodarstvo rešiti iz krize.
»Čeprav je iz nekaterih političnih krogov slišati, da gospodarstvo okreva, številke za malo gospodarstvo kažejo drugačno sliko. Razmere za poslovanje obrtnikov in malih podjetnikov v Sloveniji so še vedno izjemno neugodne. Leta 2012 smo zaposlovali 233.425 oseb, lani samo še 229.145. Tudi število registriranih podjetij v malem gospodarstvu se je lani zmanjšalo za slab odstotek in jih je le še 129.560,« opozarjajo v OZS in dodajajo, da jih sploh ne preseneča slaba ocena na področju delovanja bank. Milijarde, ki so jih z dokapitalizacijo dobile slovenske banke, niso dale pravih učinkov. V OZS sicer opažajo, da se stanje v zadnjih mesecih na področju kreditiranja gospodarstva izboljšuje, vendar še vedno pogrešajo ustrezno fleksibilnost in aktivnost bank pri kreditiranju mikro in malih podjetij. Mala podjetja so namreč specifična in od bank pričakujejo drugačne pristope oziroma pogoje, kot jih imajo veliki gospodarski sistemi.
