Odvisni od hidroelektrarne
Pred leti so med javno razgrnitvijo državnega prostorskega načrta za gradnjo hidroelektrarne Brežice s precej napora od odgovornih skorajda izsilili, da so v načrt dodali še protipoplavno zaščito njihove vasi, ki je postala poplavno ogrožena praktično šele po izgradnji protipoplavnih nasipov ob reki Savi med Brežicami in Dobovo. »Če takšno reko utesniš, je logično, da bo udarila nekje drugje. Ker se je njen nivo po izgradnji nasipov ob vsaki nekoč običajni poplavi zaradi nasipov dodatno dvignil, Krka ni več mogla odteči vanjo in je torej začela teči proti toku, k nam,« pripoveduje Fanika Lorber, večkratna poplavljenka iz Velikih Malenc. Da nameravajo spodnji del naselja obdati z betonskim zidom ter ga tako rešiti pred poplavami, je že slišala, vendar meni, da bo to le skazilo videz vasi, prave rešitve pa ne bo prineslo. »Tile projektanti nočejo poslušati, da v naše hiše in kleti najprej udari podtalnica, česar z betonom ne bodo zaustavili. Mar bomo poslej živeli v betonski džungli?« se sprašuje Lorberjeva.
Predsednik krajevne skupnosti Velike Malence Emil Arh pravi, da ga ljudje pogosto sprašujejo, kdaj bo stekel projekt protipoplavne zaščite vasi, vendar jim, ker gre za državni projekt, ne more postreči z zadosti pomirjujočimi odgovori. »Ljudje so ob vsakem večjem deževju vse bolj nervozni. Narasla voda jim povzroča veliko škode. Rečeno je bilo, da bodo v sklopu gradnje HE Brežice poglobili strugi Save in Krke ter tam, kjer ni prostora za nasipe, zgradili betonski obrambni zid, a se nič ne dogaja. Ker smo bili v projekt naknadno vključeni, podrobnih rešitev še ni,« pojasnjuje Arh.
Načakali se bodo
Z ministrstva za kmetijstvo in okolje so nam odgovorili, da se bodo izdelave projekta protipoplavne zaščite Krške vasi in Velikih Malenc lotili v prvi polovici prihodnjega leta, izvedbeni del pa naj bi prišel na vrsto leta 2016. Pri tem niso pozabili dodati, da je začetek izdelave projekta pogojen z zagotovitvijo finančnih sredstev. Teh, kot smo izvedeli nedavno, trenutno ni niti za začetek infrastrukturnih del za bližnjo HE Brežice.
Emil Arh, sicer podjetnik, gradbinec, se mora otepati tudi očitkov nekaterih krajanov, da je okoli objekta, v katerem je sedež krajevne skupnosti, kar na svojo roko zgradil visok betonski zid, ki naselju nikakor ni v okras. Tudi gradbene inšpektorje so že napotili na njegov naslov.
»Poznam te pripombe, toda to govorijo le tisti, ki ne sodelujejo na sestankih, na katerih se dogovarjamo o prihodnosti naselja. Pri gradnji zidu smo sledili doslej znanim ukrepom za izboljšanje poplavne varnosti, v skladu s katerimi bo bližnji mostiček dvignjen za en meter. To pomeni, da bo za približno toliko posledično dvignjena tudi cesta. Ko bo zgrajen še pločnik, bo obstoječi zid na najvišjem delu visok vsega 70 centimetrov in nič več,« pojasnjuje Arh in doda, da gradnja za nekatere spornega zidu predstavlja le prvi korak k izgradnji novega doma krajevne skupnosti, saj da je obstoječi od zadnjih poplav v precej slabem stanju. Novega nameravajo postaviti na takšni višini, da ga morebitne prihodnje poplave ne bodo dosegle. »Kdaj bo to, težko rečem, saj 250 do 300 tisočakov za njegovo gradnjo ne bo lahko zbrati, zaključi Arh.«
