Intervju z direktorjem SZS Jurijem Žurejem: Skrivnostna preteklost zimskih športnih panog

»Moje poslanstvo na smučarski zvezi je, da zvezo spravimo na tire vzdržnega poslovanja. Moje poslanstvo ni takšno, da moram skrbeti, da ne bomo zapravili niti evra več, kot ga imamo na razpolago. Moje poslanstvo je, da se bo potrošilo manj denarja, saj moramo hkrati odplačevati tudi kredite in zaostale obveznosti. Najhujši del nas čaka letos in prihodnje leto, potem pa bi morali v petih do sedmih letih priti na zeleno vejo. Ob pospešenem pridobivanju sredstev bi lahko nastali položaj rešili v štirih ali petih letih,« opisuje svoje poslanstvo na smučarski zvezi Jurij Žurej.

Naj najprej povem, da gre za bruto znesek. Zaradi tega se ne počutim ne manjvrednega ne slabšega od predhodnikov. Menim, da se je treba podrediti ekonomskemu položaju najprej pri sebi, šele kasneje je treba zategniti pas pri drugih. Plača se mi še zdaleč ne zdi nizka, bolje rečeno, je primerna za delo, ki ga opravljam.

Drži.

To je neumnost non plus ultra! Preden sem prišel na smučarsko zvezo, sem zimo pred tem preživel 40 dni na alpskih smučeh. V preteklosti sem navijal za alpske smučarje. Res pa je, da imam svoje mnenje o vodenju alpskega smučanja, kje se ta športna panoga nahaja in kako je treba stvari urejati.

Res je, da imam o Massiju zelo spoštljivo mnenje. Kot ga imam tudi o tekmovalki, s katero dela. Spoštljivo mnenje imam še o nekaterih trenerjih, ki delajo znotraj smučarske zveze. Ljudje si pri meni zaslužijo spoštovanje z rezultati. Ali jih lahko omenim? Zakaj pa ne. Pri smučarskih skakalcih je to Goran Janus in nekateri drugi mladi trenerji. Večkrat sem videl na delu Miho Verdnika in Primoža Vrhovnika ter se prepričal, kako resno in zavzeto se ukvarjata s svojim poslom.

Ste lahko konkretnejši?

Športniki morajo razumeti, da veljajo ista pravila igre za vse. Prejšnji teden smo imeli sestanek s smučarskimi skakalci, s katerimi smo urejali podrobnosti na osnovi vseh športnikov. Podobno smo se menili z biatlonci. Nisem privrženec tega, da vsak športnik postavlja pogoje zase.

Oboji, torej tako športnik kot zveza, imamo pravice in obveznosti. Na tej zvezi se je doslej dogajalo predvsem to, da so vsi izvrstno poznali svoje pravice, bolj slabo pa svoje dolžnosti. Kar zadeva pravice Maruše Ferk ali katerega drugega športnika, so te določene v okviru obstoječega pravilnika, ki se z novim vodstvom ni spreminjal. Prioritetno sem želel letos narediti red predvsem pri obveznostih do sponzorjev in prodaji opreme prek spletnih trgovin, ki so se je posluževali nekateri alpski smučarji. Takšno početje je nesprejemljivo.

Seveda.

Nisem. V vseh letih sem na vseh položajih, ki sem jih opravljal, vložil na sodišče le eno civilno tožbo, pa še tisto sem sam umaknil. Kjer koli pa sem deloval, nisem nikoli dopuščal, da se stvari delajo pod mizo ali netransparentno.

Smučarska zveza je sestavljena iz dveh segmentov. Najpomembnejši je športni del, poslovni del pa je njegov servis. Športne interese bom zagovarjal, vse dokler bom opravljal direktorsko funkcijo. Drugi del je družbeno-političen, v katerem imajo različne skupine svoje interese. Eni interesi so povezani s športom, drugi so osebni, tretji se nanašajo na preteklost in jih morda ne poznam, četrti se vežejo na prihodnost... Predsednika izbirajo klubi, direktorja pa potrjuje izvršilni odbor. Vsi omenjeni nimajo zgolj pravic, temveč tudi dolžnosti, ki so bile v preteklosti spregledane. Njihova dolžnost je, da se vprašajo, zakaj se je smučarska zveza znašla v položaju, v kakršnem je, da se bori proti prisilni poravnavi, in kdo bo za to odgovarjal. Verjamem, da nihče od predsednikov in direktorjev, ki so se menjavali v preteklosti, ni domov odnašal denarja. Ta se je porabil v panogah, ki so trošile več, kot so imele na razpolago.

Nisem.

Dokler nimam dokazov na papirju, nimam pravice nikogar obtoževati. Za tiste, za katere smo utemeljeno sumili, da so odnesli ali prejemali denar, do katerega niso bili upravičeni, smo vložili kazenske postopke. Eden med njimi je bil bivši predsednik (Primož Ulaga, op. p.).

Večkrat so nas obiskali policisti. Po naših informacijah preiskavo zoper njega vodi tožilstvo, po mojih zadnjih informacijah je policija predala primer sodišču. Glede na prakso v Sloveniji se mi zdi, da primer Ulaga teče relativno hitro.

To ne drži povsem. Pogodba z Vladom Makucem je bila podpisana pred zaključkom interne preiskave. Sicer sem doživel nekaj pritiskov, da pogodbe z Makucem ne bi podpisal. A se v življenju držim načela, da se ljudem izreka sankcije, ko je to utemeljeno v uradnih postopkih. Treba je ločiti vlogo Vlada Makuca na Krvavcu, kjer je šlo v njegovem primeru za objektivno odgovornost. Moram pa priznati, da imava z Makucem v mnogih primerih različne poglede, kako je treba določene stvari urejati, a vselej korektno sodelujeva.

Pravno-formalno imata pri vodenju smučarske zveze največjo odgovornost predsednik in direktor. Hkrati imata precej manj pristojnosti, da lahko sama kaj uredita. Ključno vprašanje se mi zdi, kje postaviti mejo med amaterskim in profesionalnim delovanjem, saj imata vsak svoje principe. Ko se dotakneš vrhunskega športa v smučarski, nogometni, košarkarski ali kateri drugi športni zvezi, to postane posel. Vsaj v tistem delu, ko je treba pridobiti sredstva in imeti odgovornost do bank in sponzorjev. Vsak, ki ti da denar, želi imeti profesionalno protiuslugo. Želi vedeti, kako učinkovit je vsak evro, ki ga vloži. Če ni dovolj učinkovit, bo dal denar drugam. Z denarjem pa v primeru smučarske zveze razpolagajo posamezne panoge, ki so prejemniki sredstev. Njim je v interesu, da so čim manj omejeni pri porabi teh sredstev. In tu prihaja do konfliktnih situacij. Doslej ni še nihče prevzel odgovornosti, ker je porabil več, kot je bilo na razpolago. Tu bo treba najti primerno rešitev. Način poslovanja, da ljudje ne bodo prevzemali odgovornosti za to, kar so počeli, ni mogoč. Naliti si bo treba čistega vina, ugotoviti, na kakšen način bomo stvari poravnali. Sicer se bomo lahko še 15 let ukvarjali s preteklostjo.

Tako lahko sklepam. Dejstvo je, da je treba vedeti, kako bomo odplačevali kredite in druge obveznosti.

Imamo približno dva milijona evrov obveznosti, čez palec okoli 800.000 evrov obresti ter še določen obseg zneskov iz naslova razlike med obveznostmi in terjatvami, ki bo lahko znašal v končni fazi nekaj stotisoč evrov. V zadnjih dveh olimpijskih ciklusih pa je pri panogah nastalo za več kot dva milijona evrov minusa.

Od panoge do panoge različno. Trenutno smo v fazi usklajevanj. Fiksnega roka za zdaj nismo postavili, a ga bomo morali, da se stvari ne bodo vlekle v nedogled.

Ne! Ko prideš v firmo, pregledaš vsa poročila. To je relativno enostavno. Če pa denimo iz državne uprave prejmeš vprašanje o dogajanjih na smučarski zvezi med letoma 1993 in 2002, pa v praksi nastane težava. Problem bi tudi bil, če bi prejel dopis, kaj se je na zvezi dogajalo pred petimi, šestimi leti in to ne bi bilo zapisano v nobenem dokumentu, čeprav so bili zaposleni na smučarski zvezi seznanjeni z dogajanjem. Posledično ne morem zagotoviti, da sem vedel, kaj se je na zvezi dogajalo pred mojim prihodom. Lahko pa trdim, da je z vsakim dnevom manj stvari, za katere ne bi vedel. Upam in verjamem, da bomo iskali predvsem to, kar nas v športu združuje ter da bomo zagotavljali čimboljše pogoje za šport in športnike. Stvari se premikajo na bolje. Prizadevam si, da bo v športu končno prevladal športni duh, transparentnost in kakovost, v katerih bo športnik pomenil središče sistema.

Tako je. Ne zato, ker bi izginila. Temveč zato, ker je bil način poslovanja nekoč drugačen, kot je danes. Pri tem smučarska zveza ni nobena specifika. Osnovni problem je, da s predsednikom dokazujeva stvari za nazaj, kaj je kdo naredil in česa ni. Želimo si, da bi lahko začeli počasi normalno delovati, ne da nas neprestano lovi preteklost.