Danes pogosto govorimo o pasivnem ogrevanju skozi velike steklene površine. To je učinkovito, seveda pa morajo biti emisijski nanosi na steklu pravilno naneseni. Če želimo doseči, da se bo prostor ogreval s sončno energijo, je treba emisijski nanos nanesti na notranji strani stekla. Če želimo s steklom preprečiti tudi pretirano segrevanje prostora, pa se emisijski nanos nanese na zunanji strani stekla. Plini v medstekelnem prostoru poskrbijo za zmanjšanje toplotne prevodnosti samega stekla.
Izolacijsko steklo v primerjavi z navadnim
Pogosto se vprašamo, kaj pomeni izolacijsko steklo v primerjavi z navadnim termopanskim steklom in samo enojnim steklom. Pri obračunavanju smo upoštevali samo toplotne izgube skozi okna, drugi parametri bolj ali manj izoliranih tal, zidov in stropa pa niso upoštevani. Izračunali smo porabo za stanovanje z 20 kvadratnimi metri steklenih površin, 75-odstotnim izkoristkom peči in zaradi lažjega računanja kot gorivo ekstra lahko kurilno olje.
Kolikšna poraba kurilnega olja za posamezno vrsto stekla
Če imamo okna z enoslojnim steklom (Uw > 4,5 W/m²K), bomo porabili 842 litrov olja. Taka okna imajo resnično le redki lastniki stanovanj. Kvalitetna škatlasta okna z navadnimi stekli dosežejo približno 2,4 Wm²/K. Okna z dvoslojnim standardnim IZO-steklom (klasični termopan) ima Uw kar približno 2,8 Wm²/K in z okni s temi stekli bi porabili 524 litrov olja. Taka stekla so v naših stanovanjih zelo pogosta, saj so z njimi opremljena skoraj vsa okna, vgrajena pred letom 2003 ali 2004.
Številke govorijo same zase
Sedaj pa najbolj zanimivo in večno vprašanje: kaj pomeni kvalitetno izolacijsko steklo z Uw > 1,3 Wm²/K? S takimi okni, pa naj imajo kvalitetne lesene ali plastične okvirje, bo poraba za pol manjša kot s klasičnimi termopanskimi stekli – le 243 litrov kurilnega olja. O smiselnosti zamenjave klasičnega termopana z izolacijskim steklom smo že večkrat govorili, tokrat pa so tu konkretni matematični izračuni.
