Drugače pa je, roko na srce, mnenje teniških poznavalcev enotno. Roger Federer se je dobesedno »pretihotapil« v polfinale v New Yorku, kajti zmago v četrtfinalu nad Francozom Gaelom Monfilsom je tudi njegov trener Stefan Edberg označil za čisto srečo. Sicer pa od štirih nekdanjih osvajalcev turnirjev za grand slam, zdaj trenerjev, uvrstitev v finale ob Ivaniševiću slavi še Michael Chang, saj sta njuna igralca »domov poslala« varovanca Borisa Beckerja in Stefana Edberga. Nekdanji teniški asi so kot svetovalci sedanjim najboljšim igralcem dodali tenisu popolnoma nove razsežnosti, kajti samo pravi šampioni se lahko popolnoma razumejo med seboj brez preseganja lastnega ega. Tako so trenerji igralcev, ki s svojimi varovanci preživijo vsak dan ure in ure na igriščih, izgubili sijaj in pomembnost v ložah, zanje se televizijske kamere ne zmenijo več. Trener Novaka Đokovića Slovak Marian Vajda, na primer, je po prihodu Borisa Beckerja in po Srbovi poroki nenadoma postal četrtokategornik v ekipi, ki lahko skrbi le za žogice in dovolj velike količine vode na treningih.

Zakaj pa so razočarani organizatorji OP ZDA v tenisu? Ker je turnir za grand slam v New Yorku v prvi vrsti velikanski posel in ponedeljkov finale je postal petnajsti dan zaradi dodatnega zaslužka. Ugotovljeno je bilo, da je po svetu ponedeljek športno najbolj prazen dan, zato je prenos in seveda dodatne možnosti prodaje oglaševalskega prostora prevzelo še več televizij kot v nedeljo. Tudi letošnji finale – po polfinalu je bilo menda kot na dlani, da bosta v finalu Đoković in Federer – je bil dobesedno razgrabljen, po neuradnih virih se je že tako velik pričakovani dobiček od turnirja povečal še za 20 odstotkov. Potem pa je prišla »črna sobota«, ki sta jo priredila Kei Nishikori in Marin Ćilić z zmagama brez prigovora nad favoriziranima nasprotnikoma. Odpovedi televizijskih prenosov moškega finala so kar deževale, padale so dodatne sponzorske nagrade, ki bi veljale samo v primeru, če bi se v finalu pomerili Đoković ali Federer ali Murray, kajti že pri objavi, da na OP ZDA ne bo Rafaela Nadala, so zamižali na eno oko. V New Yorku pa se je sfižil tudi pričakovani »politični« ženski finale med ZDA in Rusijo ali, če hočete, med Barackom Obamo in Vladimirjem Putinom ali, v resnici, med Sereno Williams in Marijo Šarapovo. Oziroma, če nataknemo roge še športni skrajnosti, lani Marin Ćilič ni nastopil na OP ZDA zaradi afere z dopingom.