Bil je idealen dan za slovensko zabavo v Barceloni. Sonce je ravno prav žgalo, da je grelo ude, pogled se je s hriba Montujic razprostiral proti središču mesta in plažam, kjer se je kasneje odvijala velikanska zabava po taktu slovenskih ljubiteljev košarke. V olimpijski dvorani jih je bilo v soboto okoli 2500, med njimi tudi Boštjan Nachbar, ki je stiskal pesti za nekdanje soigralce. Čeprav je bilo na prvi pogled vse kot v pravljici, tudi s težavo priigrana zmaga nad Dominikansko republiko v osmini finala je sodila v njo, je bilo v zraku nekaj grenkega. To je bilo mogoče občutiti med navijači, košarkarji, celo v ne ravno blestečo igro se je naselil zli duh iz Las Palmasa, ki je zamajal slovensko reprezentanco. Kolajna je namreč resnično povezana le s sanjami, ki ti šinejo v glavo ob pogledu s hriba. Razen če se jutri, ko bo Slovenija ob 21. uri v četrtfinalu igrala proti ZDA, ne dogodi čudež, kakršnega slovenski šport še ni ustvaril.
Potem ko je proti Litvi v četrtek odigrala eno najslabših četrtin v zgodovini, se je v slovensko reprezentanco naselila negativna energija, ki pa so jo s skupnimi močmi nekako pregnali v dovolj veliki meri, da so se zbrali za tekmo z Dominikanci. »Na letalu smo bili slabe volje. Sanje o kolajni so nam bile na neki način odvzete. Še vedno imamo neko možnost, absolutno. Ne bom rekel, da je ta zmaga ista kot kolajna, ampak je zelo velika,« je dejal Jure Zdovc. Da so si sanje o kolajni odvzeli tudi sami, ni dejal, a o tem kasneje.
Košarkarji iz dežele atraktivnih latinskih ritmov so Zdovčevim varovancem povzročili kar nekaj težav. Slovenija je naredila precej napak, podobno kot proti Litvi je imela strelski mrk, le da ne tako dolgega in mučnega. S trojko ga je končal Klemen Prepelič. Spet, na drugi odločilni tekmi zapored, je imel slab dan prvi mož ekipe Goran Dragić, zato so več odgovornosti na svoja ramena prevzeli njegovi soigralci. Zgrešil je vse štiri poskuse za tri točke, v seštevku dveh tekem je njegov met za tri 9-0, izgubljal je žoge (6), šele v drugem polčasu pa prišel do svojo prepoznavne igre, ki temelji na asistencah (6), zadetih metih (12 točk) in prodorih.
Zaradi neprijetnih okoliščin je bil Jure Zdovc po tekmi srečen, kot že dolgo ne. Dejal je, da je bila to zanj ena najtežjih tekem v karieri. Čeprav si je tudi prvi slovenski zvezdnik hitro prislužil dve osebni napaki, je selektorju uspel taktični načrt, po katerem so skušali pritisniti na tekmečevega najboljšega igralca Francisca Garcio, da bi imel ta težave s prekrški. Zoran Dragić ga je izvrstno ustavil, dodal pa še učinkovito igro v napadu, kjer je bil z 18 točkami najboljši strelec. Zdovc se je zahvalil igralcem, ker so se po njegovem mnenju pravilno soočili z vsemi težavami, ki so se zgrnile na njihova pleča. Za nagrado so imeli včeraj prost dan, lahko so si privoščili večerjo v restavraciji, kajti monotona hotelska hrana jim ne prija več, obiskali pa so tudi navijače v slovenskem lokalu. Že danes bo drugače, dan bo delaven. Trenerski štab je verjetno že včeraj preučeval tekme ameriške reprezentance. Čeprav so nekateri v slovenskem taboru dejali, da bo cilj zmaga, je jasno, da bi bili zadovoljni že, če bi pustili dober vtis. Zdovc s sodelavci razmišlja, kakšno presenečenje bi lahko pripravil prvim favoritom svetovnega prvenstva, morda se Slovenci odločijo za consko obrambo, ki je zvezniki lige NBA niso vajeni.
Eden tistih, ki mu nikoli ne manjka optimizma in ga ne izgublja niti pred jutrišnjim spektakularnim dvobojem, je Zoran Dragić. Tudi v soboto je njegova energija segla do tribun, kjer je objela slovenske navijače, ki so se še posebno zabavali, ko je ob nastopu slovenske akrobatske skupine Dunking Devils odmevala Golica. »Bilo je zelo težko ustaviti Garcio, skoraj 50 odstotkov napadov igrajo zanj. Ustavili smo ga ekipno. Bil sem prepričan, da bomo igrali dobro, ker smo igrali tako slabo proti Litvi. Imeli smo grenak priokus, ker nismo končali prvi v skupini. Po dogodkih na Gran Canarii smo se zelo dobro pobrali. Vsi se pogovarjamo. Zadnji dve ali tri leta smo kot družina. V prihodnosti bomo enkrat že dobili eno medaljo,« je dejal Zoran Dragić, ki si zasluži pohvale za igro proti Dominikanski republiki, a tudi grajo za nešportno razmišljanje, ki ga je predstavil po tekmi.
Mlajši od bratov Dragić namreč obžaluje, da Slovenija ni preračunavala v Las Palmasu. Z drugimi besedami, žal mu je, da Slovenci niso namerno izgubili proti Angoli, kajti v tem primeru bi se bržčas izognili ZDA v četrtfinalu. A bi morali v osmini finala premagati Turčijo. »Vsekakor ostaja grenak priokus. Če bi izgubili tekmo z Angolo, bi bili namreč prvi ali tretji in bi imeli lažjo pot do polfinala,« je dejal Zoran Dragić. Iz izjav slovenskega tabora je bilo mogoče zaznati, da so se ogromno obremenjevali s preračunavanjem, čeravno na koncu tekme z Angolo niso izgubili. Imajo grenak priokus, ker so bili Avstralci boljši pri umazanih igricah. Toda fantje, da ste bili drugi, ste zaslužni predvsem sami! Nepošteni Avstralci niso krivi, da ste povsem popustili v zadnji četrtini tekme z Litvo. Morda bi bilo bolje, če bi razmišljali le o košarki, preračunavanje pa prepustili tekmecem in medijem, še zlasti ker je imela do zadnje tekme s štirimi zmagami in brez poraza Slovenija vse v svojih rokah in ni bila odvisno od nikogar razen od sebe.
Še precej bolj sporno je razmišljanje, ki ga je Zoran Dragić predstavil v nadaljevanju in verjetno ne odseva le njegovega mnenja, ampak tudi še kakšnega igralca v ekipi, a ne tudi selektorja. Ko smo ga vprašali, ali bi bilo bolje, če bi izgubili z Angolo, je dejal: »O tem ne bi rad govoril. Kar se je zgodilo, se je zgodilo. Če bi bil jaz trener, bi to zagotovo naredil. Tako jaz razmišljam, ne vem pa, kako razmišljajo drugi. Sem tak, da bi za zmago naredil vse. Če lahko preračunavaš in ti to dovolijo, zakaj ne.« Dodal je, da na Avstralce ni jezen, kajti: »Sami smo si krivi, da tega nismo naredili. Ne bom krivde iskal v drugih ekipah.« Sledilo je vprašanje, ali bodo naslednjič ravnali drugače. »Če bo priložnost, se nikoli ne ve. Na žalost imamo tako miselnost, da hočemo na vsaki tekmi zmagati. Hoteli smo zmagati pošteno.« Dodajmo, da je pred svetovnim prvenstvom njegov brat Goran Dragić govoril o tem, da je za razliko od Zdovca sam naklonjen preračunavanju. Na tekmi z Angolo ga ni bilo slovenskega novinarja, ki ne bi opazil, da se je na klopi dogajalo nekaj nenavadnega. Morda bo kmalu znano, za kaj točno je šlo, morda ne. Že zdaj pa je mogoče sklepati, kdo si je zares želel tisto tekmo dobiti in kdo je razmišljal o namernem porazu.
