Vsaki poslanski skupini v državnem zboru je zagotovljena dodatna strokovna pomoč, in sicer okoli 2000 evrov na posameznega poslanca. Kot določa odlok o notranji organizaciji, delovnih mestih in nazivih v službah državnega zbora, se lahko ta sredstva namenijo zaposlovanju javnih uslužbencev za določen čas ali za pogodbeno delo.
Po podatkih DZ je največ strokovnih sodelavcev v novem mandatu iz tega naslova tradicionalno zaposlila poslanska skupina SDS, in sicer kar 16. Kolegi iz vrst Stranke Mira Cerarja, ki jim glede na število poslancev pripada največ sredstev za dodatno strokovno pomoč, so za zdaj zaposlili zgolj dva sodelavca (tako kot v ZaAB in ZL), medtem ko so jih v SD devet. Spomnimo, da je največji poslanski skupini v prejšnjem mandatu (Pozitivni Sloveniji s 27 poslanci) za strokovno pomoč leta 2013 pripadalo 678.390 evrov, najmanjši (NSi s štirimi poslanci) pa dobrih sto tisočakov. V lanskem letu so sicer načrtovana sredstva za strokovno pomoč znašala skupaj 2,26 milijona evrov, poslanske skupine pa so porabile 1,88 milijona evrov.
Hlebš kot svetovalec in prvi piarovec stranke
Med šestnajstimi strokovnimi sodelavci, ki jim poslanska skupina SDS zagotavlja zaposlitve s pomočjo sredstev za strokovno pomoč, najdemo Niko Dolinar Divjak, Kory Golob in Mojco Megušar, ki so bile v času druge vlade Janeza Janše zaposlene v njegovem premierskem kabinetu. V poslanski skupini največje opozicijske stranke se bo še naprej kalil tudi sin generalnega sekretarja v obeh Janševih vladah Boža Predaliča Gašpr Predalič. Kot smo poročali ob njegovi prvi zaposlitvi na Šubičevi pred dvema letoma, naj bi Predaličev sin pri SDS in v času prve Janševe vlade kot šofer skrbel za prevoze politikov oziroma za vozni park, bil pa je odgovoren tudi za zbiranje prijav za letni tabor stranke v dolini Soče.
Plačo iz državnega proračuna bo še naprej prejemal tudi Dejan Kaloh, ki je na zadnjih državnozborskih volitvah neuspešno kandidiral na listi SDS v Mariboru, pred zaposlitvijo v poslanski skupini Slovenskih demokratov pa je bil svetovalec takratnega notranjega ministra Vinka Gorenaka. Spomnimo, da je Kaloh tudi solastnik strankarske založbe Nova obzorja, ki izdaja tednik Demokracija, in lastnik SDS naklonjenega portala Politikis, napisal pa je tudi knjigi Od partije do Patrie in Milan Kučan: Ko boter spregovori o sebi. Na plačilni listi DZ je tudi Simona Pavlič, ki je dejavna v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve.
Kot so nam še povedali v DZ, je bila do zdaj v okviru sredstev za dodatno strokovno pomoč sklenjena ena sama pogodba. Tudi to si je zaželela poslanska skupina SDS, sklenili pa so jo z Matejem Hlebšem. Donedavni novinar Planeta TV bo tako poslancem svetoval na področju komuniciranja, hkrati bo v Janševi stranki vodil službo za odnose z javnostmi. Za svoje delo bo iz davkoplačevalskega denarja v mesecu dni prejel 5400 evrov bruto. Za odnose z javnostmi je sicer v poslanski skupini SDS že dalj časa zadolžena Mateja Erčulj.
Dejavna predvsem pri iskanju udbovcev
Očitno si bo v tem mandatu svoje prihodke (in sicer za okoli 300 evrov bruto mesečno) izboljšala tudi poslanka SDS Eva Irgl. Vodenje parlamentarne komisije za peticije in človekove pravice – na njenem čelu je bila Irglova že v prejšnjem sklicu kljub povolilni napovedi SDS, da funkcij v delovnih telesih ne bodo prevzemali, pa bo tudi v tem mandatu – je namreč (tako kot vodenje komisije za poslovnik) doslej sodilo v 58. plačni razred. Predsedniki ostalih delovnih teles pa so v 60. plačnem razredu.
Pripravljalci razvrstitve poslancev v plačne razrede se spominjajo, da je bila komisija za poslovnik nekoliko nižje ovrednotena, ker se bolj poredko sestaja, komisija za peticije pa zato, ker nima zakonodajnih pristojnosti. A so v SDS ocenili, da uvrstitev komisije Eve Irgl v nižji plačni razred nikakor ni poštena, saj je bilo prav to delovno telo v prejšnjem mandatu najaktivnejše, imelo je največ sej in tudi najbogatejšo vsebino. A kot je znano, je bila omenjena komisija pod vodstvom Irglove in s pomočjo »neodvisnega raziskovalca« Romana Leljaka dejavna predvsem pri iskanju udbovcev in dokumentov, ki bi obremenili nekdanjega predsednika države Milana Kučana.
Kot vse kaže, bo SDS s svojim predlogom vendarle uspela. Člani mandatno-volilne komisije, ki jo vodi poslanec SMC Mitja Horvat, so se namreč večinsko zavzeli, da se vsa delovna telesa poenoti, iz njihovih razprav je mogoče razumeti, da bodo dvignili plačni razred predsednikoma komisije za peticije in komisije za poslovnik, ne pa znižali plač predsednikom ostalih delovnih teles.