Sestavljanje koalicije in iskanje ministrske ekipe smo na TV-zaslonih spremljali kot dober kuharski šov. Šef gostilne, torej mandatar, se je skril v črno kuhinjo, potencialni asistenti in natakarji pa so si podajali kljuko. Vsi so nas hoteli prepričati, da brez njih kuhinja propade, postrežene jedi izgubijo vonj in okus, gostje pa zbežijo. Ni čudno, da se že oglašajo mnogi, ki bi radi ponovili izbiro šefa kuhinje. Skratka, da ponovimo volitve, ker je bil en potencialni mojster kuhinje službeno zadržan. Jasno zaradi kuhinje na sodiščih. Eno je odločilo prehitro, drugo prepočasi.

Počasi pa se kuha tudi zgodba našega predstavnika v kuhinji s tremi Michelinovimi zvezdicami, torej izbira evropskega komisarja ali komisarke. Neverjetno je bilo gledati vajence in asistente vseh barv, kako so ta teden napadali Alenko Bratušek. O. K., to, da predlagaš sebe, res ni higienično. Je pa po drugi strani treba občudovati samozavest kandidatke. To samoimenovanje ni v bistvu nič drugačno od tega, kar počnejo strankarski veljaki. Sebe predlagajo za različne ministre. Za Karla Erjavca bomo morali kmalu najti nove resorje, ker je pač sposoben za vse živo. In ne nazadnje, kaj se pa imamo mi vtikati v odločitve vrhovnega šefa, ki si je v kuhinji zaželel ene fejst kuhar'ce iz Slovenije. Pa ja ne mislite, da si bo šef premislil zato, ker tam eni mandeljci pišejo pisma, drugi sklicujejo izredne seje, tretji pa bi na to temo razpisali še referendum.

Na svetovnem prvenstvu v košarki so imeli vsi kuharski mojstri le eno nalogo: kako se izogniti srečanju z Američani. Teden dni smo razpravljali o tem, kaj moramo narediti ali izgubiti, da se jim izognemo. Noro. Če greš na prvenstvo zato, da z nekom ne bi igral, potem je najbolje ostati doma. In če ti potem pri tem nagajajo še drugi kuharski mojstri iz tujine, je najbolje takoj skočiti na vejo in kričati: Nič kuhanja, samo stradanje! Ter potem pokazati vse odlike slovenske košarkarske mentalitete. V desetih minutah proti Litvi, edini pravi tekmi na prvenstvu, je na dan prišlo vse, kar »krasi« to ekipo oziroma: strah na deseto potenco. Strah pred odgovornostjo, strah pred porazom, strah pred končnim rezultatom in strah pred strahom. In ko po teh najbolj črnih trenutkih v zgodovini slovenske košarke njen vodja Jure Zdovc izjavi, da igralcem nima kaj zameriti in da lahko zameri le sebi, ker ni več rotiral, je jasno le eno. Naši kuharski mojstri so zanič. Brez strategije in jajc. Druga liga…