Pri nas lahko ugotoviš, da ti »prijatelj« prvi zarije nož v hrbet in da »sovražnik« naredi največ dobrega. Narobe svet v tej podalpski deželici, kjer je vsak z vsakim v sorodstvu, a je tudi vsak z vsakim po malem skregan. V takem kalnem ribniku potem politikom ni težko ribariti. Slovenske ribice imajo namreč raje ribiča kot druge ribe, zato ribič lahko dela, kar hoče. Ne verjamete? Poglejte si za primer najlepše mesto na svetu. Prestolnico, kjer oblast dela, kar hoče, ribič izsili vsako svojo idejo, ribice pa ga za to nagradijo na naslednjih volitvah. 3,5 milijona evrov, če malo poberemo še iz drugih virov, 3,8 milijona: letni izplen mestnih redarjev iz naslova glob, od tega en milijonček kapne samo na račun dveh škod roomster. Da, tistih škod, ki sta stalni zvezdnici radijskih postaj, ko se v etru zaslišijo »prometna poročila in kje so radarji«. Klik, klik.

Ker seveda to še ni dovolj, si je oblast, pod neštetokrat ponovljeno, a nikoli oguljeno krinko neke varnosti, omislila novega. Volkswagen up! je na dobri poti, da postane nov najbolj osovražen model avtomobila med uporabniki ljubljanskih cest. Da, tistih cest, ki so razbite in razmajane do amena. Veliko je storil župan za to mesto, a samo v strogem centru. To vedo tudi tisti, ki mu pojejo slavospeve, a se verjetno sem ter tja s kolesom ob lepem dnevu zapeljejo malce v provinco in tam lahko iz prve roke vidijo, v kakšnem stanju je ta občina. Pa kaj bi, ribice to vse pozabijo. Najraje na volitvah.

Ko smo že pri prijateljih… Najboljši prijatelji prebivalcev najlepšega mesta na svetu so prebivalci drugega največjega mesta v Sloveniji. Da, tisti, ki vedo in povsod čutijo neko rivalstvo. A tukaj so si med seboj pomagali, pa čeprav verjetno nezavedno. Če se ne bi vrli prebivalci tam nekje daleč v provinci radarskih »totemov«, eksperimenta, ki naj bi pokazal, do kam seže slovenska potrpežljivost, lotili tako, kot so se, ni vrag, da ne bi podobni stali v vsakem križišču tudi v osrčju Slovenije. A pozor, ker so padali in goreli kot za stavo, je bilo to jasno znamenje, da tam ne kupijo čisto vsega, kar jim župan skuša prodati. In to je bil razlog več, da teh totemov v morostu še ni. Sta pa nova »mobilna radarja« in okoli njiju je vse tako čudno tiho. Kot da smo se navadili, da je to povsem samoumevno. A da ne bo pomote, red na cestah mora biti, kontrola tudi, a kaj ko so se te kontrole sprevrgle v navadno nabiranje denarja. Pa tudi to smo že milijonkrat ponovili. Ampak bomo še milijonkrat, če bo treba.

Ribice so otopele, mirno sprejemajo in goltajo trnke, ki jih ponuja ribič. In še več, pojejo mu hvalospeve. Da, čuden je ta svet na sončni strani Alp.