In kaj je pokazal obračun? Da je v kvalifikacijah in glavnem turnirju, v članskih in mladinskih kategorijah letošnjega OP ZDA iz držav nekdanje Jugoslavije nastopilo kar 41 igralk in igralcev. Pri tem pa niso upoštevani še številni otroci beguncev in izseljencev z Balkana, ki po vsem svetu razkropljeni izjemno uspešno nastopajo pod zastavami novih domovin. Razen Makedonije in Kosova, ki sta teniško ubogi državi, je bilo na letošnjem zadnjem grand slam turnirju devet slovenskih igralk in igralcev, 17 hrvaških, ducat srbskih, dva iz Bosne in Hercegovine in en Črnogorec. Številka bivše »Juge« tako presega take teniške velesile kot so Francija s 34 igralci in igralkami, Španija 31, Rusija 35, Češka 30, Slovaška 17, Avstralija 29 in Avstrija 13. Da ne bo pomote, ne sanjava o nekdanji skupni državi, izračun so naredili tujci in se nama je zdelo zgolj zanimiv. Vseeno je podatek za našo teniško organiziranost tudi dovolj pomenljiv. Če se v kateri športni panogi pokaže luknja, je treba naglo ukrepati, kajti vrnitev v območje vidnih rezultatov je v svetu zelo dolgotrajna, kar prav sedaj v tenisu ugotavljajo tako Američani kot Angleži, ki se jim za drugega igralca v Davisovem pokalu ne ponuja samo naš teniški as Aljaž Bedene, temveč tudi Južnoafričan Kevin Anderson. Pa še kdo.

Po »jugoslovansko« ne razmišljamo samo mi, ruski novinarji po »sovjetsko«, skladno z uradno politiko ruskega predsednica Vladimirja Putina, še vedno tudi delujejo, saj vse teniške igralke in igralci, ki nastopajo za države, nastale iz nekdanje Sovjetske zveze, spremljajo in pišejo o njih, kot da so še vedno njihovi.

Sicer pa so bili kot najbolj obetavni mladi v tenisu v New Yorku neuradno razglašeni Avstrijec Dominic Thiem, Srbkinja Aleksandra Krunić, Hrvat Borna Ćorić in Švicarka Belinda Benčić, teniški skavti pa so opazili tudi našo Tamaro Zidanšek, kar vse skupaj potrjuje teorijo o balkanskem teniškem fenomenu. Res fenomenu, ki pa postane še mnogo večji ob spoznanju, da so vsi uspehi v največji meri nastali podprti družinskimi proračuni. Balkanske teniške organizacije v imenu dobre volje običajno primaknejo zgolj kakšen belič.