Zadnje priprave za tržaški proces

Trst, 29. avgusta. r. Po poročilu tržaškega »Piccola« se začne razprava v Trstu proti 18 Slovanom iz Istre, Trsta in Gorice v ponedeljek ob 15. uri.(…)

Obtoženci so po kakovosti dejanj, zaradi katerih se morajo zagovarjati, razdeljeni v tri skupine. V prvo skupino spadajo štirje obtoženci in sicer Valentič, Miloš, Bidovec in Marušič. Obtoženi so umora in drugih dejanj. Za te zločine določa zakon o zaščiti države smrtno kazen, vendar sme sodišče v posebnih primerih to kazen izpremeniti v 15 do 30 let robije.(…)

Jutro, 30. avgusta 1930

V Trstu se je pričel

veleizdajniški proces proti 87 Slovencem, ki se morajo zagovarjati pred izrednim fašističnim sodiščem zaradi najrazličnejših obtožb. Italijanski državni pravdnik jih obtožuje, da so hoteli s silo odtrgati Julijsko Benečijo od Italije ter izvojevati z nasilnimi sredstvi osamosvojitev Slovencev pod Italijo. Ker je bilo število obtožencev le preveliko za enkratno razpravo, je bilo naknadno sklenjeno, da se bo vršila zaenkrat razprava samo proti 8 obtožencem, ki so obtoženi, da so organizirali in sodelovali pri bombnem napadu na uredništvo tržaškega fašističnega lista »Popolo di Trieste«. Za sedem od teh obtožencev zahteva državni pravdnik smrtno kazen. Obravnava se bo vršila ves teden ter so k nji pripuščeni samo fašistični novinarji. Zagovorniki so bili uradno postavljeni in imenovani šele v poslednjem hipu.

Domovina, 4. septembra 1930

Zaključek tržaškega procesa

V ponedeljek 1. t. m. se je pričela v Trstu, pretežno pred izrednim sodiščem za zaščito države, ki se je v to svrho preselilo iz Rima v Trst, razprava proti 18 italijanskim državljanom jugoslovenske narodnosti, ki so bili obtoženi, kakor poroča tržaški dnevnik »Il Piccolo«, da so rovarili proti Italiji, vršili razne nasilne čine in pripadali tajni protifašistični organizaciji.(…) Obtoženci so, kakor piše, priznali obdolžitve. Zagovarjali so se mirno in pri zasliševanju niso kazali strahu.

Razprava se je zaključila v petek 5. t. m. zvečer, ko je predsednik sodišča general Cristini prečital razsodbo.

Na smrt so bili obsojeni: Franjo Marušič, Zvonimir Miloš, Ferdo Bidovec in France Valenčič; (…)

Ob treh zjutraj je posetil obsojence duhovnik z verskimi tolažili. Nato so bili obsojenci odvedeni na kraj usmrtitve, to je na mali travnik v bližini vojaškega strelišča v Bazovici. Na obsojence je ustrelilo 56 vojakov. Ko so počili streli, so se vsi štirje kakor od bliska zadeti zgrudili na tla. Zdravnik je ugotovil smrt, nakar so trupla položili v krste in jih zakopali na licu mesta.

Domovina, 11. septembra 1930

Apel italijanske emigracije na kulturne narode

Pariz, 9. septembra. M. Tukajšnji listi objavljajo proglas osrednjega odbora Italijanske lige za zaščito človeških in državljanskih pravic. Proglas pravi med drugim: Z gnusom smo zaznali vest o izvršeni smrtni kazni izrečeni po italijanskem sodišču za zaščito države, ki je še enkrat poteptalo čast Italije, ki je pod svojim prejšnjim režimom odpravila smrtno kazen. To sodišče je izpostavljeno gnusu vsega mednarodnega javnega mišljenja zaradi svojega prekega soda, ki ne pozna jamstva, kakršno daje redno sojenje.(…)

Evropa sodi in obsoja ...

Dočim je evropski tisk ob početku tržaškega procesa bil precej rezerviran in se je omejeval zgolj na kratka poročila o zasliševanju obtožencev, navedbah obtožnice in zunanjem poteku procesa, se je sedaj, ko je izrečena in izvršena obsodba, pričel podrobneje pečati z ozadjem vsega procesa in s položajem jugoslovenske narodne manjšine v Italiji. Ni skoraj lista v Evropi, izvzemši seveda italijanske, ki bi odobraval početje fašizma in ki bi ne izrekel najostrejše obsodbe fašistične justice.

Najbolj konzervativni, pa tudi najbolj levičarsko radikalni listi izražajo svoje začudenje nad postopanjem Italije napram brezpravni narodni manjšini. Vsi pa soglašajo v sodbi, da s tržaškim procesom ni bila obsojena jugoslovenska narodna manjšina, marveč obsojen fašizem, ki si je s tem procesom sam zadal najhujšo moralno klofuto.(…)

Tudi Angleži so vznemirjeni

Beograd, 9. septembra. M. »Politika« javlja iz Londona, da poročata »Daily Mail« in »Times«, da se je vest o tržaški obsodbi v Jugoslaviji prikrivala za časa beograjskih svečanosti, da se preprečijo demonstracije, kasneje pa je ta vest izzvala veliko vznemirjenje po Jugoslaviji. Vršili so se protestni mitingi v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Italijansko poslaništvo v Beogradu čuvajo straže. »Sunday Refery« piše, da si ustvarja Italija s svojim postopanjem novo Sarajevo.(...)

Slovenski narod, 9. septembra 1930

Obsodba je bila naprej pripravljena

Pariz, 9. septembra. AA. »Ere Nouvelle« priobčuje poročilo iz Ljubljane, da je bilo pred procesom proti Slovencem v Trstu prijetih 600 Slovanov v Trstu. Redarstvo in orožništvo je vršilo dva dni neprestane aretacije. Na mejo so bila odposlana nova vojaška pojačanja. Vsi ti ukrepi so bili izdani zato, da bi izzvali jugoslovansko javno mnenje. Obsodba je bila že vnaprej pripravljena! Njena naloga je bila v tem, da sugerira Italijanom, da jim preti od Jugoslavije neka posebna nevarnost.

Slovenec, 10. septembra 1930