Ko iščemo nove tekaške copate, se najprej vprašajmo, v katerem razredu jih bomo izbirali. Ali si želimo izdatno oblazinjene, torej z debelim podplatom, ali pa morda take z nekoliko tanjšim podplatom. Večinoma imajo copati z debelejšim podplatom tudi nekoliko bolj dvignjeno peto, a to ni nujno. Tisti s tanjšim podplatom imajo naklon peta-prsti manj izrazit. Debelina podplata pa ne deluje le na mehkobo dotikov s tlemi, ampak povečuje tudi nagib gležnja navznoter (pronacijo). Če je to nagibanje preveč izrazito, potem je zelo prav izbrati copate, ki imajo na notranji strani podplata bolj učvrščeno gumo, ki to nagibanje nekoliko zmanjša.

Pa še to, pri tekačih, ki imajo noge izraziteje oblikovane v črki O, je dodatna učvrstitev lahko škodljiva. Ljudje se res razlikujemo med seboj v marsičem in imamo zaradi tega tudi različne potrebe. Pri izbiri tekaških copat so nekateri tekači zelo neobčutljivi in jim ustreza, karkoli dajo na noge, pri drugih pa je premišljena izbira ključna, da sploh lahko tečejo.

Za tekače z nagibanjem gležnja navznoter ali navzven

Na tokratnem testu smo med izdatno oblazinjenimi testirali le tiste, ki so primerni za tekače z zmernim nagibanja gležnja navznoter, torej za tiste z zmerno pronacijo, ki lahko izberejo tako imenovane nevtralne tekaške copate. Testirali smo tudi tekaške copate, ki so priporočljivi za tiste, ki imajo nagibanja gležnja navznoter (pronacije) celo premalo. Takšnim tekačem nekateri rečejo supinatorji. Sam se temu izrazu ogibam, saj ga mnogi ne razumejo pravilno. Supinacija je namreč položaj stopala, s katerim se (skoraj) vsi najprej dotaknemo tal, stopalo in gleženj pa se nam z nadaljevanjem dotika s tlemi začneta posedati navznoter. Tako dosežemo boljše blaženje, pri tekačih, ki se jim to nagibanje navznoter zelo hitro konča, pa je to blaženje slabše. Ti naj zato izbirajo mehkejše tekaške copate, saj njihovo stopalo in gleženj slabše blažita dotike s tlemi.

Za tekače z nekoliko bolj izrazitim nagibanjem gležnja navznoter je bolje, da izbirajo tekaške copate, ki imajo srednji del podplata na notranji strani dodatno učvrščen. Copatov v razredu izdatno oblazinjenih tokrat nismo testirali.

Na vrsto pridejo na prihodnjem testu, ki bo objavljen čez štirinajst dni.

Test manj oblazinjenih tekaških copat

Testirali smo še manj oblazinjene tekaške copate, torej take, ki imajo nekoliko manj debele podplate in jim morda lahko rečemo minimalistični. A bodimo pošteni, zares minimalistični tekaški copati so naša bosa stopala, ki pa jih nismo testirali, to naj naredi kar vsak sam. A pri tem velja previdnost, če smo v svojem življenju do zdaj bili vajeni obutve (ne le tekaške), ki nam je blažila dotike s tlemi, naša stopala niso prilagojena na bosonogo stopanje na tla.

Če svoje stopalne kosti presenetimo z bosonogim tekom ali v copatih z zelo malo blaženja, je velika nevarnost, da kakšno tudi zlomimo. Sprememba v prehodu s klasičnih tekaških copat v bolj ali manj minimalistične pa ni le v zmanjšanem blaženju podplata, ampak tudi znižanem naklonu peta-prsti. Če tečemo na elastičen način in se najprej dotaknemo tal na prednji polovici stopala, potem zelo oblazinjenega podplata pod peto ne potrebujemo. Če pa smo bili do zdaj vajeni dvignjene pete, potem naj bo zmanjševanje naklona peta-prsti postopno. Najprej se zato odločimo

za manj in šele potem za bolj minimalistično obutev.